Polelo ka Mopresidente Cyril Ramaphosa a le Union Buildings, Tshwane ka taba ya mahu a bana ka lebaka la malwetši ao a hlolwago ke dijo tšeo di nago le mpholo
Maafrika Borwa a gešo,
Ke rata go bolela le lena bošegong bjo ka taba yeo e swabišitšego le go befediša naga ya rena kudu.
Go phatlala le naga, go bile le koketšego ya dipego tšeo di begilwego tša malwetši le mahu ao a hlolwago ke dijo tšeo di nago le mpholo.
Batho ba mmalwa ba thoma go lwala kudu le go hlokofala ka morago ga go ja dijo tša go se hlweke.
Go hweditšwe gore tše dingwe tša dijo di ka ba di rekilwe go tšwa dimaušung le barekiši ba mmileng.
Go tloga mathomong a kgweding ya Lewedi 2024, go bile le palomoka ya ditiragalo tšeo di begilwego tše 890 tša malwetši ao a hlolwago ke dijo tšeo di nago le mpholo go phatlalala le diprofense ka moka.
Gauteng le KwaZulu-Natal ke tšona di amegilego kudu, Freistata le Mpumalanga le tšona di begile ditiragalo tše dintši.
Mo dibekeng tše mmalwa tša go feta, malwetši ao a hlolwago ke mpholo wa dijo a fetile ka bonnyane maphelo a bana ba 22 ba naga ya rena.
Kgwedi ya go feta go bile le tiragalo ye kgolo ka Naledi ka Soweto moo bana ba tshela ba hlokofetšego.
O monnyane wa bana ba o be a na le mengwaga ye tshela fela.
Re nyamile kudu gape re kwele bohloko kudu bjalo ka naga.
Menagano le dithapelo tša rena di na le malapa ge ba llela go feta lefaseng ga bana ba bona.
Go lahlegelwa ke ngwana ke selo seo motswadi ofe goba ofe a se a swanelago go itemogela sona.
Bana ba bannyane bao ba hlokofetšego e be e se fela bana ba malapa a bona. E be e le bana ba rena.
Batho ba rena ba na le tokelo efe goba efe ya go swaba le go befelwa ge ba lebane le masetlapelo ao.
Ka dinako tša go swana le tše, re swanetše go kopana bjalo ka naga le go šoma mmogo go fediša mahu a.
Re swanetše go dira se sengwe le se sengwe go kgonthiša gore se ga se direge gape.
Go rile go diragala tšeo, dihlopha tša dikgoro tša go fapana ka mmušong tša hlongwa go šogana le ditiragalo tše.
Dihlopha tše di akareditše matseka go tšwa go Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa, bahlankedi ba maphelo, bahlahlobi ba tikologo, bahlankedi ba Kgoro ya Temo le bahlankedi go tšwa go Khomišene ya Badiriši ya Setšhaba.
Kabinete e kopane makga a mararo go amogela dipego go tšwa dikgorong tše ka ditiragalo tša kgauswanyana.
Se ke seo gonabjale re se tsebago.
Institute ya Setšhaba ya Malwetši a go fetela e kgopetšwe go dira diteko tša saense gomme e utollotše gore mahu a bana ba tshela ka Naledi, Soweto a ka lebantšhwa thwii le khemikhale ye kotsi kudu yeo e šomišwago bjalo ka sebolaya dikhunkhwane seo se bitšwago Terbufos.
Terbufos e ka ba le ditlamorago tše dibe tša maphelo, le ge o ka e kgoma gannyane.
Terbufos ke khemikhale ya okanofosfete yeo e ngwadišitšwego ka Afrika Borwa ka mabaka a go šomišetšwa temo.
Ga se ya dumelelwa go šomišwa ka gae.
Le ge go le bjalo, Terbufos e rekišwa e sego semmušo bjalo ka ‘sebolaya dikhunkhwane’ go šomišwa ka ga mo metsesetoropong le mekhukhung go bolaya magotlo.
Go thopilwe dilwana go tšwa go dimaušu tše 84 ka Naledi. Gare ga dimaušu tše ka moka, dilwana tše dingwe tše di tšwago dimaušung tše tharo go hweditšwe gore di di na le bohlatse bja Terbufos.
Ka morago ga diteko tša go tsenelela, lepakana la ditšhipise leo le hweditšwego go wo mongwe wa bana bao ba hlokofetšego le be le na le Terbufos ka gare le ka ntle ga mapakana.
Bjalo ka karolo ya dinyakišišo tša mahu a bana ba Naledi, bahlahlobi ba thopile dibolaya dikhunkhwane tše mmalwa tšeo di sego molaong go tšwa go dimaušu.
Ba hweditše ditiragalo moo dijo di bego di bewa kgauswi le dibolaya dikhukhwane le dilo tša go hlwekiša.
Go utollotšwe gape gore dimaušu tše ga di na bobolokelo bja maleba bja dijo, didirišwa tša go hlapa matsogo le go hlatswa dibjana, di oketša kgonagalo ya go tšhilafala ga dijo.
Le ge dinyakišišo tša rena di tšwela pele, go bohlokwa go kwešiša gore se ga se bothata bjoo bo lebanego le dimaušu le dikgwebo tše dingwe tšeo e sego tša mmušo.
Go šomišwa moo go sa laolwego ga dibolaya dikhunkhwane mo ditšhabeng ke bothata bjo bo golago, bjoo bo nago le ditlamorago tše dibe.
Mo metsesetoropong ye mentši khemikhale ye nngwe, Aldicarb, le okonofosfete ye e bitšwago Galephirimi ke tšona di rekišwago kudu ke barekiši ba mmileng go laola magotlo
Aldicarb e ileditšwe go šomišwa ka Afrika Borwa go tloga ka 2016.
Ngwaga wa go feta, bana ba bararo ka Ekurhuleni le bana ba bararo ka Soweto ba hlokofetše ka morago ga go ja dijo tša go ba le mpholo wa Aldicarb.
Go arabela masetlapelo a, re swanetše go kwešiša seo se hlolago mahu a mo ditšhabeng tša rena.
Le lengwe la mabaka ao batho ba šomišago dibolaya dikhunkhwane ke go šogana le magotlo a mantši.
Bothata bja magotlo a mantši ke ka lebaka la taolo ya ditšhila ya go fokola mo mebasepaleng ye mentši.
Ditšhila ga di tšewe nako le nako, mekgotha ga e hlwekišwe, seo se hlola gore magotlo le dikhunkhwane tše dingwe di oketšege.
Gantši, ditšhaba tša go hloka ke tšona di amegago kudu, gomme gantši mokgwa wa go se bitše tšhelete ye ntši ke tšona dilo tše tša go swana le Terbufos le Aldicarb.
Tlhohlo ye nngwe ke gore maikarabelo a maphelo a tikologo ao a swanetšego go direga mo ditšhabeng tša rena ke maikarabelo a mmušo wa selegae.
Mebasepala ye mentši ga e na maatla le methopo ya go lekola dikgwebo tše le go phethagatša melawana.
Karabelo ya rena e swanetše go šogana le dintlha ka moka tšeo di hlolago bothata bjo. Re nyaka gape go thibela go phatlalala ga tshedimošo ya maaka.
Dinyakišišo tšeo di dirilwego ga di tšweletše lesolo la go tšhelela bana ba ka mo nageng mpholo ka boomo.
Ga go na le bohlatse bja gore bothata bo lebane le dimaušu tša batho bao ba tšwago dinageng tše dingwe fela.
Ditšweletšwa tše di ka rekišwa le ke mabenkele a Maafrika Borwa.
Ka moka re na le mošomo bjalo ka Mmušo, setšhaba, bjalo ka batswadi le malapa go šireletša bao ba lego gare ga rena bao ba lego kotsing ye kgolo.
Go latela kopano ya go ikgetha ya Kabinete, re tšere sephetho sa go dira ditsenogare tše di latelago:
Sa mathomo ke go tloša dibolaya dikhunkhwane tše kotsi mekgotheng.
Tsenogare ye nngwe ye bohlokwa ke go šireletša bana go fihlelela metswako ye.
Tsenogare ya boraro ke go thibela go phulega ga bothata bjo ka moso.
Magato a a latelago a tla phethagatšwa ka bjako.
Go tloša dibolaya dikhunkhwane mekgotheng:
Dimaušu tšeo di amantšhitšwego le mahu a bana di tla tswalelwa ka bjako.
Dimaušu ka moka le mafelo ka moka a go swara dijo a swanetše go ngwadišwa mo mebasepaleng yeo di šomelago go yona mo matšatšing a 21 go tloga lehono. Lebenkele lefe goba lefe leo le se a ngwadišwago mo matšatšing a 21 gomme le sa fihlelele maemo a maphelo le dinyakwa le tla tswalelwa.
Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa le mekgatlo ye mengwe ya phethagatšo ya molao e tla swanela ke go nyakišiša, go golega le go sekiša basenyi. Se se tla akaretša dikhamphani tšeo di ngwadišitšwego tša go tšweletša le go aba.
Dihlopha tša tekolo ya dikgoro tše dintši tše di kopantšwego di tla dira ditekolo tša go ba le maswanedi a go swara dijo, go tšweletša, baabi, diholesele le barekiši. Se se tla akaretša dimaušu le mabenkele.
Dikgwebo le mabenkele ao a se nago maswanedi ao a amantšhwago le ditiragalo tša mpholo goba di hwetšwa di reka dikhemikhale tše kotsi di tla tswalelwa.
Lesolo le legolo la tekolo ya dimaušu ka moka, mabekelana le barekiši ba bangwe bao e sego ba semmušo di tla dirwa, go thongwa ka Gauteng le KwaZulu-Natal.
Se se tla dirwa ke dihlopha tša tekolo tša dikgoro tše dintši tša go ba le Ditirelo tša Maphelo tša Mašole a Afrika Borwa, ditsebi tša maphelo tša tikologo, Ditirelo tša Maphodisa a Afrika Borwa, Khansele ya Badiriši ya Setšhaba, bahlahlobi ba tša mešomo le ba bangwe.
Karolo ya mathomo ya tekolo e tla swanelwa ke go phethwa mo kgweding e tee.
Batšweletši ka moka ba Terbufos ba tla lekolwa go kgonthiša gore ga go na setšweletšwa seo se šutišetšwago go mmaraka woo e sego wa temo. Tshepetšo ya go reka go phatlalatša le go reka Terbufos e tla nyakišišwa go kgonthiša gore ditaolo di a latelwa gape go na le maikarabelo go bao ba ba rekišetšago.
Melawana le ditshepetšo ka ga tatišišo, go pakwa gape, tshenyo le thekišo ya dibolaya dikhunkhwane, difothedi le ditšweletšwa tša dijo di tla matlafatšwa.
Tsenogare ya bobedi e ka ga tšhireletšo ya bana go fihlelela dilo tše kotsi:
Kgoro ya Thuto ya Motheo e tla ntšha sekhula ka bjako go ya go Kgoro ya Thuto ya Diprofense le dikolo tša gae ka ga go šomišwa gabotse ga thibelo le taolo ya malwetši ao a hlolwago ke mpholo wa dijo ka dikolong.
Ge ngwaga wa dikolo o moswa o thoma, Kgoro ya Thuto ya Motheo le Makgotlataolo a Dikolo, gammogo le Kgoro ya Maphelo, di tla sekaseka gomme tša mpshafatša ditlhahli tša dikolo ka ga taolo ya baabi ba dijo tša dikolong tša setšhaba. Se se tla akaretša mabenkelana ao a šomago ka dikolong.
Lesolo la thuto ya setšhaba le tla dirwa go lebeletšwe bana, batswadi, bahlokomedi le setšhaba ka kakaretšo ka tšhireletšo ya dijo le kutollo, go swara le go boloka dikhemikhale tše kotsi. Lesolo le le tla akaretša GCIS, dikgoro tša mmušo le mekgatlo, mekgatlo ya diintasteri le mekgatlo ya ditšhaba tša selegae.
Se se tla tlaleletšwa ke lesolo la thuto ya setšhaba le lebeletšego ditšhaba, dimaušu, mabenkelana, barekiši bao e sego ba semmušo le barekiši ba bangwe ka ga melawana ya maphelo, tšhireletšo le go hlweka, go utollwa ga ditšweletšwa tše kotsi, melawana yeo e dirišwago go ditšweletšwa tše kotsi le ditlamorago tša molao.
Tona ya Kgoro ya Thuto le Maphelo le dikgoro tše dingwe tša mmušo di tla hlopha dibolaya dikhunkhwane tše dingwe le difothedi tšeo di se a lokelago go šomišwa ka magae bjalo ka “dilo tše kotsi” tšeo di ka se tlišwego goba go šomišwa ka meagong ya sekolo. Se se tla dirwa go ya ka Melawana ya Maemo a Tšhireletšo ya Dikolo tša Setšhaba.
Tsenogare ya boraro e tla lebelela go thibela go phulega ga ka moso:
Ke laetše gore Tirišo ya Kopanelo le Dibopego tša Dihlalefi e hlongwe mo legatong la bosetšhaba le la diprofense go šogana le bothata bjo.
Mebasepala ya rena ya selegae e tla swanela ke go tšea magato a tšhoganetšo go šogana le bothata bja magotlo a mantši ka go hlwekiša ditoropokgolo le ditoropo le go tloša ditšhila. Mafelo ka moka a go lahla ditšhila a mebasepala a tla swanela ke go latela Molao wa Taolo ya Ditšhila wa Tikologo ya Setšhaba. Ge e sa latele molao e tla lebana le dikiletšo tše šoro tšeo di akaretšago ditaetšo, ditsebišo tša go latela molao le phethagatšo ya bosenyi.
Komiti ya Maele ya Maphelo ya Ditona e hlomilwe go dira magato a magareng le a nako ye telele. Komiti e tla ba le ditsebi tša go swana le theksikolotšisti, dingaka tša bana, diphatholotšisti tša dikhemikhale, ephistimolotšisti tša forensiki le tše dingwe.
Mahu ka moka a balwetši ba mengwaga ye 12 le ka fase a tla tsebišwa go Lenaneo la Dinyakišišo tša Maemo a Kalafo a Tsebišo.
Setifikeiti sa kalafo sa elektroniki sa lenaneo la lehu se tla dirwa go dumelela Kgoro ya Maphelo ya Setšhaba go fihlelela tshedimošo ya lehu ka bjako ka morago ga ge lehu le kgonthišitšwe.
Mošomo wa Hapo ya Payosekhuriti o tla matlafatšwa go laola gabotse ditšweletšwa tša go tsena, diphedi le ditšweletšwa tša tlhago tše kotsi mo maemakepeng.
Kgoro ya Temo e lenaneong la go sekaseka le go mpshafatša melao ka moka ya maleba malebana le melawana le tumelelo ya dibolaya dikhunkhwane tša temo gore di šomišwe ka Afika Borwa.
Sekhwama sa kopanelo sa R500 milione se tla hlongwa ke Kgoro ya Kgwebo, Intasteri le Phadišano le Tlhabollo ya Dikgwebopotlana go thekga metsesetoropo le dikgwebo tša magaeng, go akaretšwa mabenkele a kgauswi le ditšhaba. Thekgo ya ditšhelete e tla ba ya mpshafatšo ya dikgwebo le thekgo yeo e sego ya ditšhelete go ya ka mabokgoni a sethekniki, go latela molao mo go laolwago le go aga bokgoni.
Ge re thoma ditsenogare le magato a, go sa ne le tše dintši tšeo re ka di dirago bjalo ka batswadi go šireletša bana ba rena.
Bjalo ka badiriši le batswadi, ge re reka dijo goba re roma bana ba rena go reka dijo, e swanetše go ba mafelong ao a nago le dilaesense tša go rekiša dijo gape ao a lemogago melawana ya tšhireletšo ya dijo.
Re swanetše go lekola gore dijo di dirilwe lefelong la go hlweka la maphelo.
Re swanetše go kgonthiša gore dijo tšeo di rekišwago di na le leswao la go bonala le dišupo, le gore ga se tša fetwa ke letšatšikgwedi la go rekišwa.
Re swanetše go ruta bana ba rena ka ga tšhireletšo ya dijo le go ba ruta go lekola maswao a ka bo bona.
Mang le mang yo a bonago dijo tšeo e sego tša nnete le dijo tšeo di fetilwego ke nako di rekišwa mo ditšhabeng tša rena, o swanetše go di bega go Khomišene ya Badiriši ya Setšhaba.
Nomoro ya Khomišene ya Setšhaba ke 012 065 1940.
Re swanetše go hlokomela kudu ka go boloka le tšhomišo ya dibolaya dikhunkhwane le dikhemikhale tše kotsi.
Re swanetše go reka dibolaya dikhunkhwane tšeo di lego ka ditšhelong tša tšona tša mathomo gape tšeo di swailwego gabotse go šomišetšwa ka gae.
Dikhemikhale tše kotsi ka moka di swanetšwe go bewa kgole le bana.
Dimaušu le barekiši ba mekgotheng ba na le maikarabelo a go ikgetha a maphelo le tšhireletšo ya bareki ba bona.
Ba swanetše go šoma ka maikarabelo le go ya ka molao.
Ba swanetše go lemoga ditirišo tše dingwe tša motheo.
Mohlala, ga se ba swanela go šomiša ditšhelo tša go swana goba diphethagatšo tša dilo tša dikhemikhale le dijo.
Ke dibolaya dikhunkhwane le dikhemikhale tšeo di ngwadišitšwego go šomišwa ka gae tšeo di swanetšwego go rekišwa.
Di swanetšwe go swaywa gabotse gape di be ka diphuthelwaneng tša tšona tša mathomong.
Dikhamphani tšeo di hwetšwago di swere dibolaya dikhunkhwane tšeo di ileditšwego di tla lebana le ditlamorago tša molao.
Gape, go ipiletšwa go Maafrika Borwa go šoma mmogo go fenya mathata a magolo.
Eupša re kgole kudu le go hloka thušo. Go na le tše dintši tšeo re ka di dirago.
Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go tsebišwa ka ga dikotsi tša dibolaya dikhunkhwane le ditšweletšwa tše dingwe tše kotsi.
Yo mongwe le yo mongwe o swanetše go tšea maikarabelo a tšhireletšo le go phela gabotse ga bao ba lego kgauswi le yena, kudu bana ba naga ya rena.
Ka go šoma mmogo, ka go phethagatša molao, ka go dula re lokile le go ba le maikarabelo, re ka kgona go fediša masetlapelo a.
Ke a le leboga.
