Pego ya Kopano ya Kabinete ya la 29 Moranang 2015

1. Ditlhaselo tša bjale tša bafaladi

1.1. Kabinete e amogela khutšo ye e thomilego go bonala ka ditšhabeng tšeo di bego di amilwe ke ditlhaselo tša bjale tša bafaladi. Kabinete e lebogile dikgoro tšeo di šomišitšego Senthara ya Bosetšhaba ya Tshepedišo ya Mohlakanelwa go emiša dikgaruru tšeo di diregilego go la KwaZulu-Natal le Gauteng.

1.2. Kabinete e lebogile baetapele ba profense le mebasepala ya mafelo ao a amilwego ka lebaka la karolo ya bona ya go aba thušo ya kimollo le go eta pele tshepetšo ya go bušetša bafaladi ditšhabeng.

1.3. Mo bekeng ya go feta, Mopresidente Jacob Zuma o biditše dikopano tša bakgathatema le baemedi ba kgwebo, sehlopha sa sedumedi, mekgatlo ya bašomi, ya baemedi ba setšhaba le ya bafaladi. Dikopano e bile tša go agiša go thuša go tšwetšapele tshepetšo. Bakgathatema ka moka ba kwane go kgala ditlhaselo tše le go itlama go šomišana le mmušo go hwetša tharollo ya sa ruri.

1.4. Komiti ya Mohlakanelwa ya Ditona (IMC) ka ga Khudugo ye e sa tšwago go thwalwa e šogana le go hwetša tharollo ya ditabana tše di tšweleditšwego ke ditšhaba le bafaladi.

2. Diphetho tše Bohlokwa tša Kabinete

2.1. Kabinete e tsebišitšwe ka ga kgatelopele ye e dirilwego go Retšistara ya Thoto ya Mmušo wa Bosetšhaba ye e sa Šutišwego. Karolo ya Ditirelo tša Retšistri ya Dithoto e hlomilwe go thoma ka la 01 Moranang 2015. Karolo e tla laolwa ka gare ga Setheo sa Kgwebo ya Taolo ya Dithoto gomme e tla hlokomela dithoto tša Mmušo tše di sa šutišwego. E tla šoma bjalo ka repositori e le noši ya Mmušo, gape e tla aba lekala la tlhokomelo, taolo le tekolo la Retšistara ya Thoto ya Mmušo ye e sa Šutišwego.

2.2. Kabinete e amogetše tokollo ya Sengwalwa sa Pholisi ka ga Tshepedišo ya Setšo ya Koma gore setšhaba se dire ditshwayotshwayo. Pholisi e nyaka go šireletša, go godiša le go laola koma ka go šišinya melao le maitshwaro ao a amogelegago gape le go hloma mekgatlho maemong a bosetšhaba le a profense. E tla kgonthišiša gore dikoma di dirwa ka tikologong ye e lego ka fase ga taolo.

Se se bopa karolo ya dikgato tšeo mmušo o di tšeago go matlafatša ditshepedišo tša setšo tše di amogelegago tša maleba le go boloka maemo a a amogelegago a boikarabelo bjoo bo tšweditšego pele setšo mo mengwageng ye mentši.

2.3. Kabinete e amogetše Lenaneo la Madulo a Batho la mohlakanelwa la dipušo la Mmasepala wa Nelson Mandela Bay woo o tlago šomiša Etšentshi ya Tlhabollo ya Dintlo bjalo ka etšente ya phethagatšo.

2.4. Kabinete e amogetše go ba monggae wa Kopano ya Tshedimošo ya Bokgobapuku ya Lefase ya Ngwaga ka Ngwaga ya Federešene ya Boditšhabatšhaba ya  Mekgatlo ya Bokgobapuku le Diinstitšhušene go la Motsekapa go tloga ka la 15 go fihla ka la 21 Phato 2015 ka fase ga kgwekgwe ye "Makgobapuku a a Fetogago: Phihlelelo, Tlhabollo le Phetogo".

2.5. Kabinete e amogetše go alwa ga Tshepedišo ya go Tloša Kgwebišano ye e sa Dumelegeng ya Ditšweletšwa tša Motšoko.
Se ke go ya ka Kopano ya Tlhako ya Mokgatlo wa Maphelo wa Lefase ka ga Taolo ya Motšoko yeo Afrika Borwa e amogetšego ka Moranang 2005. Tshepedišo e tla thuša dinaga go tšea magato lefaseng ka bophara kgahlanong le kgwebo ye e sa dumelegeng ya ditšweletšwa tša motšoko kudu dinageng tšeo e lego basaenedi ba Tshepedišo.

3. Maemo a kabinete ka ga merero ye e lego ditabeng seemong sa bjale

3.1. Kabinete rometše mantšu a yona a kwelobohloko go malapa a bao ba hlokofetšego dikotsing tša bjale tša dinamelwa tša bohle tšeo di akareditšego thulano ya dipese tše pedi ka Johannesburg beke ya go feta le thulano ya ditimela beke ye Setišing sa Denver borwa bja Johannesburg. Kabinete e na le tshepo ya gore dinyakišišo ka dikgoro tša maleba di tla tšweletša mabaka a a bakilego dikotsi tše le go kgonthišiša gore dikotsi tše bjalo ga di direge.

3.2. Kabinete e thekga Mopresidente Zuma thomelong ya mantšu a kwelobohloko go malapa, bagwera le setšhaba sa kgwele ya maoto ka moka ka ga go hlokofala ga naletšana ya kgwele ya maoto ya maloba ya Bafana Bafana John“Shoes”Moshoeu yoo a bolokilwego ka Mošupologo wa la 27 Moranang 2015. O tla gopolwa ka mehla bjalo ka sebapadi sa kgwele ya maoto se se nago le talente ya maemo a godimo yoo a kgathilego tema ye bohlokwa phenyong ya rena go Mogopo wa Dinaga tša Afrika wa 1996.

3.3. Kabinete e thekga Mopresidente Zuma thomelong ya mantšu a kwelobohloko Mmušong le bathong ba Repabliki ya Temokrasi ya Federale ya Nepal, morago ga tšhikinyego ye kgolo ya lefase ka Mokibelo, 25 Moranang 2015, yeo e fetilego ka maphelo a diketekete. Kabinete e leboga mekgatlo ya Afrika Borwa ye e sego ya mmušo yeo e šetšego e rometše thušo ya setho Nepal.

3.4. Kabinete e rometše mantšu a yona a kwelobohloko go malapa a Mobrigadiri Generala Bita yoo a hlokofetšego a na le mengwaga ye 75 go la Tanzania. Mobrigadiri Generala Bita o šomile bjalo ka Mongwalediphethiši wa Komiti ya Tokologo ya Mokgatlo wa Kopano ya Afrika (OAU) ya maloba. O bile moamogedi wa Sefoka sa Bagwera ba O.R. Tambo ka Gauta, tlhompho ya godimodimo yeo Afrika Borwa e e fago badudi ba dinagašele.

4. Ditiragalo tše di tlago

4.1. Mopresidente Zuma o tla tsenela Segopotšo sa bo70 sa Phenyo ya Ntwa ye Kgolo ya Potegelo (Ntwa ya Lefase ya II) go la Red Square ka Moscow ka la 9 Mopitlo 2015. Gape o tla ba le dikopano tša dinagapedi le Mopresidente wa Russia, Vladimir Putin.

Ketelo ye e tla bopa dikamano tša rena tša bjale tša dinagapedi le Federešene ya Russian go tšwetšapele tšhomišano ka makaleng a go balega.

4.2. Go keteka Letšatši la Bašomi (1 Mopitlo 2015), Kabinete e ipiletša go bašomi ka moka go kopana le go aga ekonomi ya Afrika Borwa, le go kgathatema kontinenteng le lefaseng.

Go tloga ka 1994 mmušo o kaonafaditše ditokelo tša bašomi tšeo di dirilego gore bašomi ba holege go tšwa tšweletšong ya dikholego tša bašomi ba ba gatelago pele le tšhireletšo ya leago.

4.3. Dikgoro tša bosetšhaba di tla ala diboute  tša tšona tša tekanyetšo Palamenteng gare ga la 5 le 21 Mopitlo 2015 go laetša mešomo ya tšona ya bohlokwa ya ngwaga wa bjale wa ditšhelete.

Kabinete e ipiletša go maAfrika Borwa go latela diboute tša tekanyetšo go dipolatefomo tša go fapana tša bobegaditaba go kwešiša bokaone ge Ditona di hlaloša mananeo a Lenaneotiro la Mmušo (PoA).

4.4. Kgoro ya Boeti le Boeti bja Afrika Borwa di tla swara INDABA ya 2015 go tloga ka la 9 go fihla ka la 11 Mopitlo 2015 senthareng ya Boditšhabatšhaba ya Dikopano ya Kgoši Albert Luthuli go la Durban.

Tiragalo ye ya Thekgo ya Afrika ke polatefomo ye bohlokwa go godiša ditšweletšwa tša rena tša boeti mmarakeng wa boditšhabatšhaba. Gape e thekga pono ya leano ya Leano la Lekala la Boeti bja Bosetšhaba go oketša baeti ba boditšhabatšhaba go ya go 15 milione ka 2020 gomme ka go realo e le go hlola mešomo ye meswa ye 225 000.

4.5. Kabinete e amogela Samiti ya bo5 ya Bong ya Afrika, ya mathomo go ka swarwa mo kontinenteng ya Afrika. Samiti e swerwe Senthareng ya Dikopano tša Boditšhabatšhaba ya Motsekapa. Samiti ke polatefomo ya dihlopha le mekgatlo go kgabaganya maemo ka moka a nyakišišo ya saense go šogana le ditaba tša bong tša go hlobaetša go swana. Samiti ye monggae wa yona e bilego Lekgotla la Dinyakišišo tša Disaense tša Bomotho e matlafatša lenanethero la dinyakišišo la Afrika gore saense, theknolotši, mananeokgoparara, khepetlele, mabokgoni le tshedimošo di kgone go thekga bokaone tlhabollo ya kontinente.

4.6. Kgoro ya Meetse le Kelelatšhila e tla keteka Beke ya Maphelo le Tlhwekišo go tloga ka la 11 go fihla ka la 15 Mopitlo 2015 ka fase ga kgwekgwe ye“Ga se fela ka ga go folaša”.

Beke ye, ye e tsebagaditšwego la mathomo Foramong ya Lefase ya Meetse, Tlhwekišo le Maphelo (WASH) ye e bego e swerwe go la Dakar, Senegal ka 2004, e ikemišetša go dira temošo ka ga bohlokwa bja tlhwekišo gomme e godiša mašomelo a makaone.

Go tloga ka 1994 mmušo o šomile ka maatla kabong ya phihlelelo ya meetse le tlhwekišo. Go tloga ka Lewedi 2013, Kgoro ya Meetse le Kelelatšhila e fedišitše tšhomišo ya dipakete tša botshwelamare tše 14 386 nageng ka bophara. Mmušo o dula o ineetše ka mehla go fediša ka botlalo tšhalelonthago ya mokgwa wa dipakete tša botshwelamare ka gare ga ditšhaba tša rena.

5. Bao ba thwetšwego mošomong
Batho ka moka bao ba thwetšwego mešomong mangwalo a bona a dithuto a tla tiišetšwa le go netefaletšwa ka maleba.

5.1 Precious Matsotso – Konteraka ya mengwaga ye mehlano ye e tsošološitšwego ya Molaodipharephare: Kgoro ya Maphelo.

5.2 Mohumagadi Thabane Zulu – Katološo ya Konteraka ka dikgwedi tše 12 ye e tsošološegago ya Molaodipharephare: Kgoro ya Madulo a Batho.

5.3 Maloko ao e sego a phethiši go Boto ya Boeti ya Afrika Borwa:
a) Morena Vincent Zwelibanzi Mntambo (o thwetšwe gape);
b) Morena Graham Ian Wood (o thwetšwe gape);
c) Ngaka Ayanda Ntsaluba (o thwetšwe gape);
d) Mohumagadi Charlotte Mary Chichi Machichana Maponya;
e) Morena Oregan Percival Mark Hoskins;
f) Ngaka Tanya Ethel Abrahamse;
g) Ngaka Iraj Abedian;
h) Mohumagadi Monhla Wilma Hlahla;
i) Mohumagadi Michelle Julie Constant;
j) Mohumagadi Judy Valerie Nwokedi;
k) Morena Aloysius Thebeetsile Ikalafeng (o thwetšwe gape);
l) Morena Colin Geoffrey Bell;
m) Mohumagadi Amor Malan;
n) Mohumagadi Mmaditonki Setwaba

Lekgotla la Afrika Borwa la Mešomo ya Saense ya Tlhago:
a) Ngaka Gerda Botha (o thwetšwe gape);
b) Ngaka Stephanus Esias Terblanche;
c) Moprofesa K A Nephawe;
d) Morena Neale Lance Baartjes;
e) Moprofesa George Johannes Bredenkamp;
f) Moprofesa Robin Michael Crewe;
g) Moprofesa Brian Kevin Reilly (o thwetšwe gape);
h) Ngaka Juanita van Heerden;
i) Ngaka Jacqueline Suzanne Galpin;
j) Ngaka Roelof Coetzer;
k) Ngaka Irvy Gledhill;
l) Morena Khangwelo Desmond Musetsho;
m) Ngaka Monde Mayekiso;
n) Morena Fhatuwani Leonard Ramagwede;
o) Ngaka Phethiwe Matutu;
p) Ngaka Philia Rixongile Vukea;
q) Moprofesa Mairam Gulumian;
r) Morena Poobalan Troy Govender;
s) Ngaka Wendy Ngoma;
t) Mohumagadi Thulisile Njapa Mashanda; le
u) Mohumagadi Matuloe Pertunia Masemola.

Dipotšišo: Mohumagadi Phumla Williams (Seboleledi sa Motšwaoswere sa Kabinete)
Mogala: 083 501 0139

Share this page

Similar categories to explore