1. Bolwetši bja Coronavirus bja 2019 (COVID-19) ka Afrika Borwa
1.1. Kabinete e sedimošitšwe ka ditlamorago tša ditherišano tše tšeerwego ke Mopresidente Cyril Ramaphosa gotee le mekgatlo ya go fapafapana ya setšhaba se ipopilego, go netefatša gore kgatelopele ya naga ya go tloga maemong a bone goya maemong a boraro a go tswalelwa ga naga ka bophara e thekgwa ke dikgopolo tša bagwebišani ka moka setšhabeng.
1.2. Ka go farafarwa ke Ditona tša go fapafapana, o kopane le setšhaha, bašomi le mafapha a kgwebo, Khansele ya Afrika Borwa ya Dikereke; baetapele ba ditumelo tša go fapafapana, Dimeyara; Ditonakgolo, Mokgatlo wa Afrika Borwa wa Pušoselegae, baetapele ba setšo le mekgatlo ya dipolotiki ye emetšwego ka Palamenteng.
1.3. Kabinete e amogetše ditlamorago tša ditherišano tše, tšeo ka kakaretšo di bego di agiša le go tlaleletša thulaganyo ya go fefolwa gannyane gannyane ga dikiletšo goya maemong a boraro yeo e tla thomago ka la 1 Phupu 2020. Maemo a a mabapi le go bušwa ka boati ga ditiragalo tša ikonomi le go fedišwa ga dikiletšo tša leemaema la batho. Maemo a a tlo thuša gape go kgontšha maAfrika Borwa ba go balelwa dimilione tše seswai go boela mešomong.
1.4. Šedi ya moswananoši e tla fiwa mafelo a palo ya godimo ya bolwetši ao a hlatlošitšego dipalopalo tša diphetelo tša coronavirus. Dikgoro tša maphelo tša profense di tla phethagatša magato ao a kgafetšwego maphelo mo mafelong ao a nago le palo ya godimo ya bolwetši ka sebopego sa ditekolo tše tseneletšego, le magato a go itswalelela o le noši le a thibelo.
1.5. Kabinete e gateletše gape thekgo ya yona ya ditherišano tša go akaretša bohle tše tšeerwego ke Mopresidente Ramaphosa ga e sale go thoma seemo sa masetlapelo a bosetšhaba ka la 15 Hlakola 2020. Ditherišano tše di dirile gore go kgonagale mafapheng ka moka a setšhaba go kgatha tema twantšhong ya leuba la COVID-19, go boloka maphelo le go šireletša mekgwa yeo batho ba iphedišago ka yona.
1.6. Taolo ya ditiro le ya sethekniki ya magato a COVID-19 e sepedišwa ke Sehlongwa sa Bosetšhaba sa Ditiro tša Mohlakanelwa tša Bohlodi (NATJOINTS) le Kgoro ya Maphelo. NATJOINTS ke sehlongwa sa tsamaišo sa mafaphamantši sa mmušo seo se theilwego go laola diprotšeke tša kgoparara.
1.7. Sehlongwa sa NATJOINTS sa COVID-19 se theilwe godimo ga magoro a mošomo ao a arogantšwego ka baentšineere, baemedi ba disenthara tša Bosetšhaba tša Taolo ya Masetlapelo; baeletši ba semolao; baetapele ba dikemedi tša tšhireletšego ya naga le ba phethagatšo ya molao, dihlopha go tšwa dikgorong tšeo di bopago makala a ikonomi le a leago a Foramo ya Afrika Borwa ya Balaodipharephare.
1.8. NATJOINTS e amogela dipego go tšwa dikgorong tša go fapafafapana le go romela ditšhišinyo go Balaodipharephare (di-DG) go hlama ditigelo tšeo di hlagišetšwago Lekgotlataelo la Bosetšhaba ka ga Coronavirus (NCCC).
1.9. NCCC e sekaseka ditšhišinyo tša di-DG le go dira ditšhišinyo tša yona Kabineteng fao dikakanyo, go akaretšwa le melao, e dumelelwago. Tshepedišo ye e netefatša gore Lekgotlaphethiši le tšea diphetho tša mohlakanelwa tšeo di kwanetšwego ke batho ka moka ebile di akaretša tšohle. Ka gona, kabinete e sola ka bogale ditšhišinyo tša maaka tša gore maloko a Lekgotlaphethiši o tee ka o tee ba nale seabe ditšhišinyong tšeo di tšwago lekgotleng la NCCC goba diphethong tše tšeerwego ke Kabinete.
1.10. Kabinete e dira boipiletšo bja magato a go ipopa ka mafapha ka moka a setšhaba kgahlanong le lenaba la batho ka moka le kotsi, leuba la COVID-19.
1.11. Kabinete e leboga maAfrika Borwa ka moka ge ba tšwelapele go ikuna tše ntši le ka kwešišo ya bona ka nako ye ya go tswalelwa ga naga ka maikemišetšo. Tsebagatšo ya Mopresidente Ramaphosa ya seemo sa masetlapelo a bosetšhaba goya ka Molao wa Taolo ya Masetlapelo, 2002 (Molao 57 wa 2002) e kgathile tema ye kgolo kudu go boloka maphelo.
1.12. Magato ao a tiišeleditšwego letsogo a taolo ya bolwetši a dirile gore bolwetši bjo bo nanye kudu le go fokotša tlhatlogo ya diphetelo. Go tswalelwa ga naga go file Afrika Borwa nako le sekgoba sa go hloma magato mafapheng a maphelo a mmušo le a praebete go swaragana le tlhatlogo ya go se laolege ya diphetelo.
1.13. Kabinete e tšwelapele go dira boipiletšo go maAfrika Borwa ka moka go tšea maikarabelo a magolo a go ihlokomela, go itšhireletša le go šireletša ba bangwe go fokotša go phatlalala ga bolwetši bjo.
1.14. Ditona go kgabaganya dipotfolio tša go fapafapana ba tla hlatholla dintlha ka botlalo ditshedimošetšong tša babegaditaba tšeo di tlo swarwago lehono, Labone 28 Mopitlo le gosasa, Labohlano 29 Mopitlo 2020.
Diphetho tša Kabinete
2. Go ba Beng ba Taolo ya Seteišene sa ka Nageng sa Diphatšamaru
2.1. Kabinete e dumeletše Etšensi ya Diphatšamaru ya Bosetšhaba ya Afrika (SANSA) go tsenela kgwebišano le Batsamaiši ba Bosetšhaba ba Thutadifofane le Diphatšamaru ba Amerika (NASA) go ba Beng ba Taolo ya Seteišene sa ka Nageng sa Diphatšamaru. Seteišene se, seo se tlo bago kua Matjiesfontein gola Kapa Bodikela, se tla thekga thomo ya batho ya diphatšamaru tša go ya Ngweding, go ya naleding ya Mars le go fetela pele.
2.2. Seteišene se se tla kgokaganywa le sehlopha sa diteišene tše lego gona tša mafelo a mararo a diteišene tše kua Amerika, Spain le Australia. Bjalo ka lefelo la bone la seteišene se, le tlo tlatša mafelo a mangwe a mararo a diteišene tše le go fana ka netweke ya dikgokagano yeo e kaonafetšego le kakaretšego ya thekgo ya thomo ye bohlokwabohlokwa ya diphatšamaru. SANSA e tla diriša, ya hlokomela le go laola seteišene se.
2.3. Seteišene se se tla hola Afrika Borwa ka, magareng ga tše dingwe, go hlabollwa ga mabokgoni a go hlokega le go godišwa ga lefapha la boentšineere, theknolotši le boihlamelo. Seteišene se se tla thuša gape ka menyetla ya go hola ikonomi ya tsebo, le go hlatloša tšweletšo ya diphatišišo tša bosetšhaba ka legorong la saense ya diphatšamaru le theknonotši ya lona.
3. Sengwalwa sa Makgoraditselaka ga Ditirelo tša Ditimamello
3.1. Kabinete e dumeletše Sengwalwa sa Makgoraditsela ka ga Ditirelo tša Ditimamello. Sengwalwa se sa Makgoraditsela se hlatholla ditšhišinyo tša motheo tša pholisi tšeo e tla bago motheo wa melao ya ditirelo tša mello tšeo di tla tšeago legato la Molao wa bjale wa Ditirelo tša Sehlophatšhomo sa Ditimamello, 1987 (Molao 99 wa 1987).
3.2. Molao wo o hlatholla mehola le maikarabelo a bobedi didiko tša mmušo tša bosethaba le tša profense go thekga mebasepala. Go netefatša gore tirelo ye e dula e tsamaišana le mekgwa ya sebjalebjale ya taolo ya masetlapelo a mello, e šišinya mabokgoni a diphatišišo le a kgoboketšo ya tshedimošo.
3.3. Ka kakaretšo, tirelo ye e šeditše go gata ka mošito o tee le melao ye mengwe yeo e dumeletšwego morago ga 1994 ebile e amana le pušoselegae. Ditherišano tša phatlalatša le bakgathatema ka moka le setšhaba ka kakaretšo di dirilwe.
4. Mehola ya Lekgotlaphethiši Maemong a Boraro
4.1. Kabinete e dumeletše gore ka fase ga maemo a boraro ao a thomago ka Mošupologo 1 Phupu 2020, e tla amogela lemanoga leo le tswakanego la go akaretša bobedi dikopano tša Kabinete tša go swarelwa mafelong a setlwaedi le tša go swarwa ka dikgokagano tša bidio.
4.2. Kabinete e dumeletše gape dihlopha tša go bea seemo leihlo tše arogantšwego ka Ditona le Batlatšaditona. Ba phatlaladitšwe seleteng se sengwe le se sengwe godimo ga tše 52 le metsesetoropo go bea leihlo magato ao a tšeerwego go lwantšha go phatlalala ga COVID-19.
Bao ba thwetšwego mešomong
Batho ka moka bao ba thwetšwego mešomong mangwalo a bona a dithuto a tla tiišetšwa le go netefaletšwa ka maleba.
1. Lekgotla la Khansele ya Theknolotši ya Diminirale (MINTEK):
Ngaka Vanguard Mbuyiseli Mkosana (Modulasetulo);
Mme Ntokozo Faith Ngcwabe – Kgoro ya Methopo ya Diminirale le Enetši (DMRE);
Morena Rantsadi Andries Moatshe (wa tlaleletšo);
Ngaka Maropeng Walter Ngobeni;
Moprofesara Lindiwe Zungu;
Morena Philippus Rudolf Heydenrich;
Mme Pontsho Maruping;
Morena Harold Motaung;
Mme Phydelis Ntombifuthi Zikalala-Mvelase;
Mme Margaret Mosibudi Phiri;
Morena Lefadi Lucas Makibinyane; le
Ngaka M Motuku.
2. Khansele ya Lekgotla la Saense ka Lefase:
Ngaka Humphrey Lawrence Mbendeni Mathe (Modulasetulo);
Morena Andries Moatshe (DMRE);
Ngaka Thuli Khumalo (Kgoro ya Tikologo, Kagodithokgwa le Boreadilhlapi);
Morena Sanelo Malaza (wa tlaleletšo);
Mme Rosalind Mdubeki (Kgoro ya Tlhabollo ya Dinagamagae le Mpshafatšo ya Naga);
Mme Pontsho Tsotetsi (wa tlaleletšo);
Mme Deborah Mochotlhi (Kgoro ya Meetse le Tlhwekišo);
Morena Paul Nel (wa tlaleletšo);
Ngaka Jennifer Mirembe;
Morena Smunda Mokoena;
Morena Xolisa Mvinjelwa (wa lefapha la meepo);
Moadbokeithi Ntika Maake;
Mme Adila Chowan (wa lefapha la kgwebo);
Morena B Gerryts (Kgoro ya Saense le Boihlamelo);
Mme Lebogang Madiba (wa Matlotlo a Bosetšhaba); le
Morena Moses Mabuza – Mohlankediphethišimogolwane (CEO).
3. Balaodi bao e sego maloko a lekgotlaphethiši ba Lekgotla la Molebeledi wa Maemakepe a Afrika Borwa:
Morena Zolani Kgosietsile Matthews (Modulasetulo);
Mme Siphokazi Matolengwe;
Morena Asraf Mohamed Adam;
Mme Leanda-Marsha Vilakazi;
Mme Kenosi Selane;
Morena Zola Fihlani;
Ngaka Tshisikawe Victor Munyama; le
Mme Zandile Kabini.
4. Morena Abel Moffat SithoIe bjalo ka CEO wa Koporasi ya Dipeeletšo tša Mmušo.
5. Mme Phumla Williams bjalo ka DG wa Dikgokagano tša Mmušo le Peakanyo ya Tshedimošo (GCIS).
Dipotšišo: Mohumagadi Phumla Williams – Seboleledi sa Kabinete
Mogala: 083 501 0139
