Polelo ka Mopresidente Cyril Ramaphosa ka ga Kgatelopele Mabapi le Lesolo la Bosetšhaba la go Laola Leuba la COVID-19

MaAfrika Borwa a gešo ao a rategago,

Dibeke tše pedi tše di fetilego ke tsebagaditše magato a mmalwa a go laola go phatlalala ga Coronavirus.

Ge e tšea sephetho sa go tsebagatša magato a a tlaleletšo, Kabinete e latetše keletšo ya tša mahlale yeo e filwego ke Komitikeletšo ya Ditona ka ga COVID-19 le ditherišano tša Lekgotla la Bosetšhaba la Taelo ka ga Coronavirus.

Magato a a bile a tšhoganetšo ebile a be a hlokagala go laola lephoto la boraro, leo le hlohleletšwago ke mohuta o moswa wa baerase ye wo o bitšwago Delta.

Go tšwela pele go ba selo seo re se beilego pele go kgaola molokoloko wa diphetetšo ka go fokotša go kopana ga batho.

Mo dibekeng tše pedi tše di fetilego, naga e bile go legato la temošo leo le beakantšwego la bo 4.

Se se be se laetša gore go na le kotsi ya godimo ya diphetetšo.

Ge ke be ke boledišana le lena mo nakong ye e fetilego, ke laeditše gore re tla sekaseka seemo ka morago ga matšatši a 14 gomme ra tšea sephetho sa gore ke dipeakanyo dife tšeo di ka nyakegago.

Ka fao dilo di lego ka gona mo lebakeng le, diphetetšo di tšwela pele go ba godimo le go feta.

Ka mohuta wa baerase wa Delta wo o phatlalalago ka lebelo, re itemogela lephoto la boraro leo le lego kotsi kudu go feta lephoto la mathomo le la bobedi.

Mo dibekeng tše pedi tšeo di fetilego, naga e tšwetše pele go ba le palogare ya diphetetšo tše diswa tša ka mehla tšeo di nyakilego go fihla go 20 00.

Mo lebakeng le, naga e na le batho ba go feta ba 200 000 bao ba sa fetetšwego ke COVID-19.

Mo dibekeng tše pedi tše di fetilego maAfrika Borwa a go feta a 4 200 a lahlegetšwe ke maphelo a bona ka lebaka la COVID-19.

Le ge e le gore palo ya go feta seripagare sa diphetetšo tše diswa kamoka ka nageng e ka Gauteng, diphetetšo di oketšega ka lebelo ka Kapa Bodikela, Limpopo, Leboa Bodikela, KwaZulu-Natal le ka Mpumalanga.

Lenaneo la rena la maphelo nageng ka bophara le tšwela pele go ba ka fase ga kgatelelo.

Go fihla bekeng ye e tlago, go amogelwa ga balwetši ka mehla ka dipetlele go ralala le naga go na le kgonagalo ya gore go tla fihla maemong ao re itemogetšego ona ka nakong ya go hlatloga ga maphoto a mathomo a mabedi.

Mahu a go bakwa ke COVID-19 ka dipetlele le ona a a oketšega, ebile a fetile ao re itemogetšego ona ka go hlatlogeng ga lephoto la mathomo.

Ka lebaka la se, Kabinete, morago ga go kwa maikutlo a diprofense tša naga ya rena, e tšere sephetho sa go tšwelela ka Legato la Temošo leo le Beakantšwego la bo 4 leo le tla ba mošomong sebaka se sengwe gape sa matšatšing a 14.

Se se ra gore go tloga mo lebakeng le go fihla ka la 25 Mosegamanye, dikiletšo tše di latelago di tla tšwela pele go ba mošomong:

  • Dikgobokano ka moka tša setšhaba, tša sepolotiki, tša sedumedi le tše dingwe di tšwela pele go iletšwa.
  • Kiletšo ya mesepelo ya bošego e tšwela pele go tloga ka iri ya senyane bošego go fihla ka iri ya bone mesong, gomme ke fela bao ba nago le tumelelo ya go sepela bao ba ka tlogago ka magaeng a bona mo nakong ye.
  • Thekišo ya bjala e tšwela pele go iletšwa.
  • Dikolo di tla dula di tswaletšwe go fihla ka la 26 Mosegamanye.
  • Go tšwela pele go ba kgapeletšo go apara maseke wo o pipago nko le molomo tša gago kae le kae ge o le bathong.
     

Le ge go le bjale re dira diphetošo tše di latelago go melawana ya Legato la Temošo la bo 4:

  • Diresturente di tla kgona go šoma mola ka go le lengwe di obamela ditshepedišo tše di tsirimeditšwego tša maphelo. Mafelo ao ga se a swanela go amogela batho ba go feta ba 50 ka nako e tee goba, go mafelo a mannyane, mafelo ao ga se a swanela go amogela palo ye e sa fetego seripagare sa bogolo bja lefelo leo.
  • Mafelo a mangwe, a go swana le a boitšhidullo le a boitekanelo mebeleng, le ona a ka bulwa gomme mešomo ya go swana le thekišo ya diruiwa le ya go tsoma diphoofolo tša lešoka e tla dumelelwa, go latela maemo ao a tsebagaditšwego ka gare ga melawana.
     

Go tloga mola go thomago leuba le, phetolo ya rena ya bosetšhaba e hlahlilwe ke bohlatse bja moragorago bjo bo hwetšagalago le keletšo ya ditsebi.

Se ke seo re se tsebago:

Re a tseba gore go fokotša maemo ao batho ba lego kgauswi le ba bangwe go thuša go laola diphetetšo.

Re a tseba gore Coronavirus e phatlalala dipolokong tša bahu, ka dikopanong tša ka dikantorong, meletlong, ka meketeng ya ba lapa, le ka diresturenteng le dithabeneng.

Ke ka lebaka leo, ka go legato la temošo la bo 4, re swanetšego go iletša dikgobokano tša sedumedi, tša setšhaba le tša sepolotiki.

Re a tseba gape gore ge batho ba sepela, baerase e sepela le bona.

Ka lebaka la dipalo tšeo di lego godimo kudu ka Gauteng mo dibekeng tše pedi tše di fetilego, re ileditše mosepelo go tsena le go tšwa ka mo profenseng ye ka nepo ya go dira gore go phatlalatšwa ga baerase go nanye go ya ka dikarolong tše dingwe tša naga.

Re a tseba gore dikiletšo tša mesepelo tša bošego di fokotša mesepelo le go fokotša dikgobokano tša bošegogare tša setšhaba tšeo di oketšago kgonagalo ya go fetetšwa ka baerase.

Re a tseba gore dikiletšo tša thekišo ya bjala di fokotša palo ya batho bao ba amogelwago dipetlele le ka diphapošing tšao bao ba bakwago le badimo ka lebaka la dikotsi tše di bakilwego ke bjala, tša go swana le dikotsi tša difatanaga le dintwa gareng ga batho.

Go fokotša kotsi ye e bakwago ke bjala go dira gore go be le sekgoba seo se hlokagalago ka mafelong a rena a maphelo gore a kgone go šoma ka diphetetšo tša COVID-19.

Tšhomišobošaedi ya bjala le yona e amantšhwa le dikgobokano le go se obamele melawana ya tša maphelo.

Le ge go le bjalo, re a tseba le go lemoga seabe se bohlokwa seo se kgathago ke Intasteri ya bjala ka ekonoming ya rena.

Mafelelong, magato a bohlokwa kudu a go fokotša diphetetšo ke ao a laolwago ke rena bjalo ka batho.

Ka lebaka la gore mohuta wa Delta o fetela kudu, re swanetše go ntšha mahlo dinameng kudu ge re latela melawana ya motheo yeo ka moka ga rena re e tsebago.

Ge re dutše re phethagatša magato a go fokotša palo ya diphetetšo, re dira se go šireletša batho ba bantši ka fao go kgonagalago ka meento.

Lenaneo la rena la bosetšhaba la moento le gola ka lebelo.

Go fihla mo lebakeng le, batho ba go feta ba 4.2 milione ka Afrika Borwa ba hweditše selekanyo sa moento, gomme milione o tee wa bona o entetšwe mo matšatšing a šupa ao a fetilego a gare ga beke.

Lebelo la moento le oketšegile gabedi mo kgweding ye e fetilego, gomme le tla tšwela pele go oketšega.

Mo lebakeng le, batho bao ba nyakilego go ba ba 190 000 ka kakaretšo ba a entelwa letšatši le lengwe le le lengwe la beke.

Mmušo le lekala la phraebete le šomišana mmogo ka mokgwa wo o bego o se wa emelwa go bopa bokgoni bja tlaleletšo go entela batho ba bantši ka letšatši.

Mo lebakeng le re entela bobedi batho ba dihlopha tša ba mengwaga ye 60 le go feta le ba mengwaga ye 50 le go feta.

Go thoma Labone leo le tlago, la 15 Mosegamanye, batho ba mengwaga ye 35 le go feta ba tla kgona go ingwadiša go Lenaneo la Elektroniki la go Ingwadišetša go Entela.

Ka la 1 la Phato re holofela go thomiša ka meento go batho ba mengwaga ye 35 le go feta.

Mananeo a tsentšwe tirišong go entela bašomi ba bohlokwa, re thoma ka ba thuto ya motheo, maphodisa le mašole.

Kgoro ya Maphelo le yona e šoma le lekala la phraebete go phethagatša mananeo a go entela bašomi ao a ka godišago bokgoni bja rena go feta ka mafelong a setšhaba.

Re šoma go netefatša gore mafelo a go entela setšhaba a kgauswi le fao batho ba dulago gona go dira gore go be bonolo go bona.

Re tla tšwela pele go šoma le baetapele ba setšhaba, ba sedumedi le ba setšo go hlohleletša ditšhaba go entelwa.

Maano a tšwela pele ka diprofenseng ka moka go katološa gore mafelo a mantši a entele setšhaba matšatši ao a ka bago a tshela goba a šupa mo bekeng.

Se se tla fihlelelwa ka go beela thoko ditšhelete tšeo di tlago lefela bašomi bao ba šomago le mo dinakong tša bona tša go ikhutša le go thwala bašomi ba maphelo ba tlaleletšo le baithuti ba dithutamahlale tša maphelo.

Batho ka moka bao ba nago le maswanedi a go entelwa ba hlohleletšwa go ingwadiša pele ba tla go enta, e lego seo se tla akgofišago tshepedišo ka mafelong a go entela.

Le ge go le bjale, mafelo ka moka a go entela a dumelela gape batho bao ba sego ba ingwadiša go tla go ingwadiša.

Ke nyaka go hlohleletša maAfrika Borwa ka moka bao ba nago le maswanedi a go ingwadiša go dira bjalo le go hwetša moento wa bona.

Re swanetše go phatlalatša molaetša wa gore meento e a šoma le gore e šoma gabotse.

Ye nngwe ya ditlhohlo tše kgolo tšeo re ilego ra lebana le tšona go fihla mo lebakeng le ge re katološa lenaneo la rena la moento ke go hwetšagala ga mabotlelwana a moento.

Se e bile tlhohlo go bobedi Afrika Borwa le ka khonthinenteng ka moka.

Mo matšatšing a mmalwa ao a fetilego, Mokgatlo wa Selekano sa Afrika, ka go diriša kantoro ya Moetapele wa AU COVID-19, le Mokgatlo wa Yuropa e fihleletše tumelelano yeo e sego ya ka ya bonwa yeo e tlago kaonafatša kudu kabo ya meento ka nageng ya rena le ka dinageng tša mabapi ka khonthinenteng ya Afrika.

Ka tumelelano ye, Aspen e tlo aba mabotlelwana a meento a Johnson & Johnson a go feta a 17 milione ka Afrika Borwa le ka dinageng tše dingwe tša Afrika mo dikgweding tše di tlago tše tharo, go thoma mo mafelelong a kgwedi ya Mosegamanye.

Palo ye e tla oketšega gabedi go thoma ka Diphalane.

Setoko sa mathomo sa mabotlelwana a meento a dimilione a tla lokollwa ka go bobedi ka Afrika Borwa le ka dinageng tše dingwe tša Afrika go thoma ka Mosegamanye.

Bjalo ka karolo ya lesolo la go maatlafatša tšhireletšo ya tša maphelo ka mo khonthinenteng, go na le boikgafo bjo bo dirilwego ke Johnson & Johnson go fetoša peakanyo ya bjale gore re kgone go tšweletša moento ka Afrika Borwa ka fase ga laesentshe sebakeng sa go tšweletša ka fase ga konteraka, fao go tlago feletša ka gore naga ya rena e laole meento.

Re a rerišana gore ka nako yeo e lego gore moento wo o tlo tšweletša ka mo Afrika Borwa, gore re be le moento wo o lego wa Afrika Borwa wo o tšweletšwago nageng ya Afrika Borwa leka dinageng tše mmalwa tša ka khonthinenteng ya rena.

Re amogela tsebišo ye e dirilwego ke Mopresidente Joe Biden ya gore United States e aba mabotlelwana a moento a 15-20 milione a Pfizer dinageng tša Afrika ka go diriša lenaneo la COVAX.

Diphetogo tše, gammogo le ditumelelano tša rena tša bjale le batšweletši, di ra gore Afrika Borwa e swanetše go ba le kabo ya meento ye e sa felego yeo e lekanago go fihlelela nepišo ya rena ya moento.

Ka yona nako yeo, re šoma gore re oketše mehutahuta ya meento yeo e šomišwago ka mo nageng.

Re amogela sephetho seo se dirilwego ke SAHPRA sa go dumelela moento wa CoronaVac go tšwa ka China gore o tle o šomišwe ka Afrika Borwa.

Komitikeletšo ya Moento e šoma mabapi le ka fao re ka kgonago go tliša CoronaVac ka go lenaneo la moento.

Re ile ra swanela ke go tšea dipheto tše boima, re tseba gore dipheto tšeo ka moka di ba le seabe go ekonomi le go setšhaba.

Ka ntle le seabe sa dikeletšo tše go ekonomi, re swanetše go lemoga gore ke leuba ka bolona leo le tlišago tšhošetšo ye kgolo kudu go go tsoga ga ekonomi.

Nako ye telele ya diphetetšo tšeo di sa laolegego e tla baka tshenyo ye kgolo kudu go ekonomi go feta mellwane yeo re e tsenyago tirišong, gomme se se tla šitiša tšweletšo le go thibela batho go ya mafelong a boithabišo le a setšhaba.

Re lemoga gore, le ge go le bjale, dikeletšo tše di bile le ditlamorago tša go se loke go batho, go malapa, le go dikgwebo tšeo di bego di šetše di le ka fase ga kgatelelo le pele ga leuba le.Re tšwela pele go ikgafa go dira dilo ka moka ka fao re ka kgonago go fokotša seabe sa dikiletšo tša mesepelo maphelong a batho.

Ka morago ga go ya go Legato la Temošo la bo 4, Sekhwama sa Inšorentshe ya bao ba Lahlegetšwego ke Mešomo (UIF) se tsenetše ditherišano le badirišani ba setšhaba ka nepo ya go rarolla mathata ao bašomi bao ba lahlegetšwego ke mešomo ka lebaka la dikeleto tše ba lebanego le ona.

Ka lebaka la ditherišano tše, UIF e tšere sephetho sa gore setlamo sa COVID-19 TERS se swanetše go katološwa go ya ka makaleng ao a amilwego ke dikiletšo tša mesepelo tša Legato leo le Beakantšwego la bo 4.

Dintlha ka ga katološo ye di tla phatlalatšwa mo nakong ye e sa fetšego pelo ka morago ga go phetha ga setlamo se ka botlalo, tšeo di tlago akaretšwa tshedimošo mabapi le gore ke bomang bao ba nago le maswanedi a go hwetša thekgo ye.

Go tloga mola e hlongwago mo ngwageng wo o fetilego, setlamo sa COVID-19 TERS se šetše se abile tšhelete ye e fetago R60 pilione go šireletša mešomo ya bašomi ba 5.5 milione.

Godimo ga fao, Kabinete e tšere sephetho sa gore dilaesentshe ka moka tša dikgwebo le diphemeti tšeo di feletšwego ke nako ya go šoma magareng ga Hlakola 2020 le Phupu 2021 di tla tšwela pele go šoma go fihla ka la 31 Manthole 2022.

Dilaesentshe tše diswa tša dikgwebo goba diphemiti tšeo di abjago go thoma ka la 1 Mosegamanye le tšona di tla šoma go fihla ka la 31 Manthole 2022, gomme ga go tefelo ya laesentshe yeo e swanetšego go lefša.

Se se tla tliša kimollo go dikgwebopotlana.

MaAfrika Borwa ao a rategago,

Go na le taba ye nngwe ye bohlokwa kudu maemong a bosetšhaba yeo ke nyakago go bolela ka yona.

Mo matšatšing a mmalwa ao a fetilego, re bone ditšhupetšo tše di phatlaletšego eupša tšeo di nago le dikgaruru ka dikarolong tše dingwe tša naga.

Mananeokgoparara a bohlokwa a go swana le ditsela tša bosetšhaba a amegile, gomme se se dira gore tshepedišo ya dithoto le ditirelo tšeo di dirago gore naga ya rena e tšwele pele e nanye.

Thoto e sentšwe. Difatanaga di pšhatlilwe ka maswika. Batho ba tshwentšwe le go tšhošetšwa, gomme batho ba bangwe ba gobaditšwe.

Ditiro tše di tsenya maphelo kotsing le go senya matsapa a rena a go aga leswa ekonomi.

Molaotheo wa rena o netefaletša motho yo mongwe le yo mongwe tokelo ya go hlagiša maikutlo a gagwe ka tokologo le go tsenela ditšhupetšo tšeo di nago le khutšo.

Le ge e le gore go ka ba le ba bangwe bao ba ka bego ba kwele bohloko le go befelwa mo nakong ye, go ka se tsoge go bile le lebaka leo le kwagalago la go dira dikgaruru tša mohuta wo, ditiro tša tshenyo le tša go šitiša ditirelo.

Ke tlhobaboroko go maAfrika Borwa ka moka gore ditiro tše dingwe tša dikgaruru di tlhohleletšwa ke sehlobo.

Se se swanetše go kgalengwa ke maAfrika Borwa ka moka ka fao go kgonagalago ka ge re le setšhaba seo se ikgafilego go tlhokego ya semorafe le go tlhokego ya sehlobo yeo e theilwego go pharologano le kwano ya batho ka moka ba Afrika Borwa, go sa kgathale gore ba bolela polelo efe, ke ba setšo sefe, ke ba ditumelo dife tša sedumedi le gore ke ba morafe ofe.

Boikgafio bja rena go Molaotheo wa temokrasi bo theilwe go motheo o bohlokwa wo o bolelago gore batho ka moka ba a lekana pele ga molao, le gore batho ka moka ba na le tokelo ya go hwetša tšhireletšego ka go lekana pele ga molao.

Molao o šireletša kgahlanong le tšhomišobošaedi ya maatla.

Molao o šireletša bahloki le bao ba palelwago ke go itšhireletša.

Go tloga mola re bago le temokrasi, dihlongwa tša go swana le Kgorotsheko ya Molaotheo di etile pele go kaonafatša maphelo a maAfrika Borwa.

A re boleleng ka fao go kwešišegago, bjalo ka setšhaba, gore re ka se kgotlelele ditiro tša bosenyi.

Batho bao ba kgathago tema ka ditirong tša dikgaruru ba tla golegwa le go sekišwa.

Bao ba bonwago molato wa go tshela melawana ya dikiletšo tša mesepelo ba tla lebanwa le kotlo ye e beilwego.

Se se tla dirwa ka ntle le letšhogo le go rata ba bangwe.

Re kgalema gape maitekelo a go tliša kgakanego ka go fana ka diswantšho le dibidio tša maaka, gantši tša ditiragalo tšeo di diregilego mengwaga ye e fetilego.

Ke kgopela gore le naganeng ka šedi pele ga ge le ka fana ka tshedimošo ya go hloka nnete mararankoding goba se sengwe seo bonnete bja sona bo sa tiišetšwago.

Bontši bja badudi ba ka mo nageng ba laeditše gore ba nyaka khutšo le šebešebe.

Ba nyaka go šoma le go iphediša. Ba nyaka go bona naga ya rena e etšwa mathateng ao a bakilwego ke leuba le.

Re lwantšhana le leuba la COVID-19 mmogo.

Re šoma gore re age leswa ekonomi ya rena re le mmogo gore mešomo ye mentši e hlongwe, gore dikgwebo tše ntši di thekgwe, gore re kgone go reka dijo, re romele bana ba rena dikolong le go fepa ba malapa a rena.

Re a aga, ga re tswalele.

Re tla dula re nepišitše go šireletša maphelo le go phološa maphelo a batho.

Re tla šoma mmogo go feta le peleng go netefatša gore yo mongwe le yo mongwe o a entelwa.

Re tla aga leswa ekonomi ya rena le go hloma mešomo.

Re swanetše go dula re gopola gore le ge dinako di ka ba boima go swana le ka fao di lego ka gona, re tla fenya.

A Modimo a tšwele pele go šegofatša Afrika Borwa le go šireletša batho ba yona.

Ke a leboga.

Share this page

Similar categories to explore