Mopresidente Cyril Ramaphosa: Polelo ya Maemo a Setšhaba

Polelo ya Maemo a Setšhaba ka Mopresidente Cyril Ramaphosa

Sepikara sa Seboka sa Maloko a Palamente (NA), Mohumagadi Thandi Modise,
Modulasetulo wa Lekgotla la Setšhaba la Diprofense (NCOP), Morena Amos Masondo,
Motlatšamopresidente David Mabuza,
Moahlodimogolo Mogoeng Mogoeng le maloko ao a hlomphegago a tirelo ya molao,
Mopresidente wa Peleng Thabo Mbeki le Mohumagadi Mbeki,
Mopresidente wa Peleng Kgalema Motlanthe le Mohumagadi Motlanthe,
Motlatšamopresidente wa Peleng FW de Klerk le Mohumagadi de Klerk,
Sepikara sa Peleng Mohumagadi Baleka Mbete le Morena Khomo,
Mopresidente wa Palamente ya Afrika ka Bophara, Mohlomphegi Roger Nkodo Dang,
Moemedi wa Mokgatlo wa Dinagakopano (UN) ka Afrika Borwa, Mohumagadi Anne Githuku-Shongwe,
Seaparankwe, Morena Andrew Mlangeni,
Ditona le Batlatšaditona,
Ditonakgolo le dipikara tša makgotlatheramelao a diprofense,
Mopresidente wa Mokgatlo wa Dipušoselegae wa Afrika Borwa le Dimeyaraphethiši,
Mmušiši wa Panka ya Resefe (SARB), Morena Lesetja Kganyago,
Dihlogo tša dihlongwa tša Diinstitušene tša mmušo tšeo di thekgago temokrasi ya molaotheo,
Baetapele ba mekgatlo ya sedumedi,
Baetapele ba diinstitušene tša thuto le tša dinyakišišo,
Maloko a dintlo tša botseta,
Baeng bao ba laleditšwego,
Maloko ao a hlomphegago a NA,
Maloko ao a hlomphegago a NCOP,
MaAfrika Borwa a a rategago,

Ndi tama u lumelisa vhathu vhoṱhe vhane vha vha fhano na hayani.

Ngibingelela bonke abantu abasekhaya nabalapha.

Ndzi xeweta vanhu hinkwavo va laha Afrika-Dzonga lava va nga ekaya na lava va nga laha.

Ke dumedisa batho ka moka bao ba leng gae le bao ba leng mo.

Bjale e setše e le mengwaga ye 30 go tloga mola Nelson Rolihlahla Mandela a tšwelego ka Kgolegong ya Victor Verster, se e bilego nako ya bohlokwa ka historing ya rena yeo e laeditšego ka fao go bonagalago gabotse gore tokologo e fihlile.

Ge a be a eme setupung sa Holo ya Toropokgolo ya Cape Town go swara ka lefoko mašabašaba ao a bego a tlile ka dikete tše masome go tla go mo amogela, o rile:

“Leeto la rena la go leba tokologong ga le bušeletšwe morago. Ga se ra swanela go dumelela letšhogo le re šitiša.”

Bjale, ka morago ga mengwaga ye 30, ge re tšwetša pele leeto la rena la go kaonafatša maphelo a batho ba rena, ge re lebana le ditlhohlo tše kgolo, ge re itemogela dinako tše boima, le rena re ka se dumelele letšhogo go re šitiša.

Re swanetše go tšwela pele, re sa dumelele go farologana ga rena goba pelaelo ya rena go re fapoša.

Ge re kgobokane go lekodišiša maemo a setšhaba sa rena, re na le ba lapa la Basil February, molwelatokologo yo a bego a sa fele maatla yo a lobilego bophelo bja gagwe ka Zimbabwe ka Lesolong la Wankie Campaign la 1967.

Mo lebakeng la seripagare sa mengwaga ye lekgolo, lefelo leo a bolokilwego go lona, go swana le ba bangwe ba bao a bego a lwela tokologo le bona, go fihla mo lebakeng le, ga le tsebje.

Seabe sa gagwe, go itima tše ntši ga gagwe, ga se gwa ka gwa lebalwa.

Mo mantšiboeng a, re kgobokane mo go hlompha banna le basadi bao ba fanego ka maphelo a bona ka go ikgopotša tšeo ba di dirilego gore re fihlelele tokologo ya rena, re lemoga kudu maikarabelo a magolo ao re a rwelego gore re phethagatše ditoro tša bona.

Go na le dinako tšeo re ilego ra palelwa, go na le dinako tšeo re ilego ra dira diphošo, eupša re tšwela pele go se tekateke ge re ikemišeditše go aga setšhaba seo se lokologilego le se se lekanago sa go ba le khutšo.

Histori ya rena e re botša gore re kopane ka khutšo le tumelo, re ka kgona go fenya mapheko ka moka le go fetoša naga ya rena go ba lefelo leo ka moka ga rena re ikwago re lokologile, re bolokegile ebile re iketlile.

Ke ka moya woo fao mo lebakeng le re lebanago le seemo sa bjale.

Naga ya rena e lebane le seemo sa go se kgahliše.

Ekonomi ya rena ga se ya gola ka lebelo leo le amogelegago mo lebakeng la mengwaga ye lesome.

Le ge mešomo e hlongwa, dipalopalo tša tlhokego ya mešomo di tšweletše kudu.

Go boela sekeng ga ekonomi ya rena go eme ka lebaka la ge tlhokego ya mohlagase yeo e ganeletšego e tšweletše go šitiša dikgwebo le maphelo a batho.

Dikgwebo tše mmalwa tša mmušo (di-SOE) di mathateng, gomme ditšhelete tša rena tša setšhaba di ka fase ga kgatelelo ye kgolo.

Ke lena, batho ba Afrika Borwa, bao ba rwelego morwalo wo, ebile le lebane le ditheko tšeo di hlatlogago, tlhokego ya mešomo, le palelwa ke go tšwa ka gare ga bohloki, le palelwa ke go fihlelela bokgoni bja lena.

Le ge go le bjale, ka yona nako yeo, go na le karolo ye nngwe ya seemo sa rena.

Ke seemo sa setšhaba seo bafsa ba sona ba nago le phihlelelo ye kgolo go thuto go feta le peleng seo se fihlelelago gannyanegannyane ebile se kaonafatša dipoelo.

Ke seemo seo bana ba 2.4 milione ba lego ka fase ga Disenthara tša Dikolo tša Thuto ya Digotlane (ECD) le ka go dikolo tša pele ga sekolo sa phoraemari.

Ke baithuti bao ba ka bago ba 81% bao ba tšweletšego go marematlou mo ngwageng wo o fetilego, gomme palo ye e oketšegago e tšwa dikolong tša dinagamagaeng le tša ka makheišeneng.

Go phihlelelo ye kgolo ye, re lebogiša Baithuti ba Marematlou ba ngwaga wa 2019.

Seemo sa rena gape ke sa baithuti ba 720 000 bao ba hweditšego thekgo ya mašeleng a dithuto ka dikholetšheng tša Thuto le Tlhahlo ya tša Sethekniki le Mešomo ya Diatla (TVET) le ka diyunibesithing mo ngwageng wo o fetilego.

Ke maAfrika Borwa ao a ka bago a 6.8 milione ao a tsebago seemo sa bona sa HIV, batho bao ba ka bago ba dimilione tše hlano bao ba tsentšwego ka go kalafo ka dianthiretherobaerale le batho ba 4.2 milione bao morwalo wa bona wa baerase ya HIV o, ka mabaka a itšego, o sa kgonego go utollwa.

Se ga se fela dipalopalo.

A ke maphelo a badudi ba ka nageng ya rena ao a kaonafalago.

Ke dika tša kgatelopele.

Seemo sa rena gape ke sa bokgoni bjo bo se nago mapheko.

Ke sa mobu wo o humilego ka diminerale wo o nago le dimela le diphoofolo tše di fapafapanego, wo o swanago le ye mmalwa mo lefaseng.

Ke sa go ba le letlotlo le legolo, mananeokgoparara a mantši, melao ye e amogelegago le dihlongwa tše di sa tekatekego.

Ke sa batho bao ba humilego, bao ba farologanego, ba bafsa le bao ba nago le talente.

Mantšiboeng a lehono, re na le Zozibini Tunzi, yo go thopa sefoka sa Mohumagatšana wa Yunibese e lego segopotšo sa bokgoni bja rena bja go fihlelela tše botse le ge re le ka go seemo sa go se kgahliše.

Re amogela Mokapotene wa di-Springbok Siya Kolisi, yo a ilego a eta pele sehlopha sa maAfrika Borwa ao a bego a ikemišeditše ebile a kopanego go ba Dinkgwete tša Phadišano ya Sebjana sa Lefase ya Rakbi ya 2019.

Mantšiboeng a lehono re na le mofsa yo mongwe wa go ikgetha, Mohumagatšana Sinoyolo Qumba, moithuti wa Kreiti ya 11 go tšwa ka Borwa bja Lenasia, yo a tšerego nako ye ntši maabane a nthuša go ngwala Polelo ya Maemo a Setšhaba (SoNA).

Bohlale bja gagwe, temogo ya gagwe ya merero ya setšhaba, lerato la gagwe le tsinkelo ya gagwe di mpha tshepo ye kgolo go bokamoso bja naga ye.

Ka dipolelong tša ka tše pedi tša mathomo ka ga maemo a setšhaba ke boletše kudu ka ga tlhokego ya tumelelano ya setšhaba, le maikarabelo a magolo ao re a rwelego bjalo ka mmušo go tšwetša pele tirišano le kwano.

Ka 1994, re ile ra kgetha tsela ya ditherišano, ya go šitelega le ya kwano ya khutšo, sebakeng sa lehloyo le boipušeletšo.

Histori ya rena le maitemogelo a rena ka ga merero ya sebjalebjale e re rutile gore ge e le gore re tlo fihlelela seo re ikgafilego go se dira, re swanetše go lebelela kudu go seo se re kopanyago sebakeng sa tšeo di re aroganyago.

Maatla a magolo kudu a temokrasi ya rena ya molaotheo, le lebaka leo le dirilego gore e tšwele pele, ke ka lebaka la gore re kgonne go phethagatša ditirišano ka kakaretšo le ditumelelano tša setšhaba, e ka ba ka kgwebo, ka bašomi, ka dihlopha tšeo di nago le kgahlego ye e kgethegilego goba ka setšhaba sa badudi ka kakaretšo.

Go fihlelela kwano le go aga ditumelelano tša setšhaba ga se taetšo ya bofokodi. Ke motheo wa seo re lego sona.

Ke ka lebaka leo mo mengwageng ye mebedi yeo e fetilego re šomilego kudu re nyaka go hloma le go aga kwano mabapi le leano la rena la kgolo ya ekonomi.

Ka polelong ya gagwe ya ge a hlomamišwa semmušo ka la 10 Mopitlo 1994, Mopresidente Nelson Mandela o rile:

“Lehono re tsena ka go kwano yeo re tlogo aga setšhaba seo maAfrika Borwa ka moka, bobedi bathobaso le makgowa, ba tlago kgona go gola, ba se na le letšhogo dipelong tša bona, ba netefaleditšwe ka ga tokelo ya bona ye ba sa tšeelwego yona go seriti sa batho.”

Mmušo wo o tšwela pele go ikgafa go tšwetša pele kwano yeo ka ntle le go e fetoša.

Ke kwano yeo e theilwego go maikemišetšo a leanotiro la Leanotlhabollo la Bosetšhaba (NDP), e lego go fediša bohloki le go fokotša tlhokego ya tekatekano ka ngwaga wa 2030.

A re dumeleng ka nnete gore mmušo o ka se kgone go rarolla ditlhohlo tša ekonomi ya rena o nnoši.

Le ge re ka hlokomela mothopo o mongwe le o mongwe wo re nago le ona, gomme ra rerišana ka gore tšhelete ye ntši kudu ya setšhaba e ka šomišwa kae, re nnoši re ka se kgone go tiišetša gore dimilione tša batho bao ba sa šomego di tla hwetša mešomo.

Seo re se fihleletšego, re se fihleletše mmogo.

Mo lebakeng la mengwaga ye mebedi yeo e fetilego – go tloga mola ke thomago go ema mo go fa polelo ya SoNA – re šomile go hloma ditumelelano gareng ga maAfrika Borwa ka nepo ya go araba ditlhohlo tše ntši tšeo di lego pele ga rena.

Ka go diriša Diboka ka ga Mešomo, re ile ra kopanya bašomi, dikgwebo, mmušo le ditšhaba mmogo gore re hwetše ditharollo go mathata a tlhokego ya mešomo, gomme re tšwela pele go kopana mathomong a kgwedi ye nngwe le ye nngwe, nna le Motlatšamopresidente, go tloša mapheko le go eta pele ditsenogare tšeo di tlago boloka le go hloma mešomo.

Re kopane, bjalo ka mmušo le setšhaba, bjalo ka ditšhaba le dihlopha tša sedumedi, go lwantšhana le dikgaruru tšeo di dirwago ke banna kgahlanong le basadi.

Re kopantše ba kgwebo, bašomi le mmušo go hlamela diintasteri tšeo di nago le bokgoni bjo bogolo bja go gola maanokgolo.

Re kopane bjalo ka makala ao a fapafapanego a mmušo, bjalo ka dihlongwa tše di fapanego tša mmušo, bjalo ka mekgatlo ya kgwebo le dihlopha tša setšhaba ka fase ga Mokgwa o moswa wa Tlhabollo ya Dilete (DDM) wo o fetošago kudu mokgwa wa rena go tlhabollo tikologo.

Re agile ditumelelano tša setšhaba ka gobane ke ka dilekane le tirišano fao re gatelago pele.

Mmogo, mo mengwageng ye e fetilego ye mebedi, re šomile go bušetša ekonomi ya rena sekeng le go aga motheo wa kgolo.

Re ile ra ikemišetša go aga leswa dihlongwa le go tloša mapheko go peeletšo.

Re šomile ka go tšea diphetho kgahlanong le go goga mmušo ka nko le go lwantšha bomenetša.

Re kaonafaditše gannyanegannyane phihlelelo go thuto, ra kaonafatša boleng bja tlhokomelo ya maphelo gomme ra hlokomela dinyakwa tša motheo tša bahloki.

Le ge go le bjale, seo ga se sa lekana.

Ga se gwa lekana go lokolla ekonomi ya rena go mašaledi a nako ye e fetilego, go diphošo tšeo re di dirilego.

Ga se gwa lekana gore re tloge go diabe tša go se kgahliše tša go kgaotšwa ga mohlagase, go ekonomi ya lefase ka bophara yeo e sego ya ema felogotee yeo e lego ka fase ga kgatelelo.

Bjale ka fao lehono re ikhwetša re le seemong sa gore re tšeyeng diphetho.

Re na le kgetho.

Go tšwa go rena gore re a ineela mathateng a mantši a boima ao a tšeago nako ye telele ao re lego ka gare ga ona, goba re thulana le ona, ra a rarolla ka maikemišetšo le go tšea magato.

Ka gobane re kgetha go itebanya le ditlhohlo tša rena, mošomo wa rena wa ka pela, wo bohlokwa le wo o akaretšago tšohle ke go bea ekonomi ya rena tseleng ya kgolo ye e akaretšago bohle.

Ka ntle le kgolo go ka se be le mešomo, gomme ka ntle le mešomo go ka se be le kaonafalo ye kgolo ka maphelong a batho ba rena.

SoNA ye, ka fao, e mabapi le kgolo ye e akaretšago bohle.

E mabapi le magato a bohlokwa ao re a tšeago mo ngwageng wo go aga mmušo wo o nago le bokgoni le go bea ekonomi ya rena tseleng ya gore e gole.

Mo ngwageng wo, re lokiša dilo tše bohlokwa.

Re šala morago makala a bohlokwa a kgolo.

Gomme re netefatša gore go ba le bokgoni bjo bogolo ge re beakanya le ge re phethagatša mešomo ka mmušong.

MaAfrika Borwa a a rategago,

Mo lebakeng la mengwaga ye lesome, maAfrika Borwa a ile a swanelwa ke go phela ka diabe tša kabo ya mohlagase yeo e lego ka fase ga kgatelelo.

Ke boletše kudu ka ga tema ye bohlokwa yeo Eskom e e ralokago ka ekonoming ya naga ya rena le ka maphelong a maAfrika Borwa a mangwe a mantši.

Go kgaotšwa ga mohlagase mo mengwageng ye mmalwa ye e fetilego go bile le sebae sa go se kgahliše go naga ya rena.

Go bušeditše morago kudu maitekelo a rena a go aga leswa ekonomi le go hloma mešomo.

Nako ye nngwe le ye nngwe ge se se direga, se šitiša maphelo a batho, sa baka kgakanego, tšhitelo, le mathata.

Ka moding wa kgaotšo ye ya mohlagase, ke ditlamorago tše di senago botshabelo tša go palelwa ga Eskom mo mengwageng ye mentši ye e fetilego – ka lebaka la dikoloto, tlhokego ya bokgoni le go gogwa ga mmušo ka nko – go lokiša dipholante tša yona tša go fehla mohlagse.

Nnete ke gore, re tla swanela ke go amogela gore Eskom gore e kgone go phethagatša mošomo wa yona wa go lokiša methopp ya yona ya bohlokwa yeo e hlokagalago go thuša go fepela mohlagase, re tlo swanela ke go ba le go kgaotšwa ga mohlagase nakong ye e tlago go thoma go na bjale.

Fao go kgaotšwa ga mohlagse go ka se efogwego, go swanetše go direga ka mokgwa wo o akanyetšwago le wa go fokotša tšhitišo le tshenyegelo go difeme le go malapa.

Mo dikgweding tšeo di tlago tše mmalwa, ge Eskom e šoma go bušetša sekeng bokgoni bja go tšweletša mohlagase, re tlo phethagatša magato ao a tlago fetoša kudu seemo sa tšweletšo ya mohlagase ka mo nageng ya rena.

Re tšea magato ao a latelago go oketša kudu le ka fao go tseneletšego bokgoni bja tšweletšo ya mohlagase ka ntle ga Eskom:

  • Karolo ya 34 ya Sephetho sa Tona e tla fiwa mo nakong ye e sa fetšego pelo, ke Tona ya Methopo ya Diminerale le Enetši, ka nepo ya go phethagatša Leano leo le Kopantšwego la Methopo la 2019, go realo e le go kgontšha tlhabollo ya tšweletšo ya tlaleletšo ya mohlagase go tšwa go mohlagase wa go šomišwa leswa, go gase ya tlhago, go mohlagase wa go fehlwa ka meetse, go mohlagase wa go tšwa go dipeteri le go wa go fehlwa ka malahla.
  • Re tla thomiša ka boreki bja mohlagase wa tšhoganetšo go tšwa go diprotšeke tšeo di ka abago mohlagase ka gare ga kabo ya mohlagase ka kakaretšo mo dikgweding tše tharo go fihla go tše 12 go tloga ge se se dumelelwa.
  • Molaodi wa tša Mohlagase wa Bosetšhaba wa Afrika Borwa (NERSA) o tla tšwela pele go ngwadiša dikhamphani tše nnyane tša go aba mohlagase wo batho ba ka o šomišago wa ka fase ga mekawate o tee (MW), wo o sa nyakego laesentshe.
  • NERSA e tla netefatša gore dikgopelo ka moka tša bašomiši ba mohlagase ba dikgwebo le ba diintasteri tša go tšweletša mohlagase gore ba o šomiše ka bobona wa ka godimo ga mekawate o tee di šongwa mo matšatšing ao a beilwego a 120.

Go swanetše go lemogwa gore bjale ga go na le mollwane wo o beilwego wa mothamo wo o tsentšwego wa ka godimo ga mekawate o tee.

  • Re tla bula kgato ya bohlano ya diphenkgišano ya Batšweletši ba Mohlagase bao ba Ikemego (IPP) ba mohlagase wa go šomišwa gape le go šomišana le batšweletši go akgofiša go phethwa ga diprotšeke tša kgato ya bone.
  • Re tla rerišana ka ga ditumelelano tša go reka mohlagase wa tlaleletšo ka nepo ya go hwetša tšweletšo ya mohlagase ya tlaleletšo go tšwa go dipholante tšeo di lego gona tša mohlagase wa go fehlwa ka phefo le ka maatla a letšatši.
  • Re tla bea gape magato a go kgontšha mebasepala yeo seemo sa yona sa ditšhelete se lego gabotse go tšweletša mohlagase wa yona go tšwa go di-IPP.

Go ya ka peakanyo yeo e begilwego ngwageng wo o fetilego, Eskom e thomišitše ka tshepedišo ya go aroganya phethagatšo ya yona ya mešomo – wa go fehla mohlagase, wa tšweletšo le wa phatlalatšo – gomme lekala le lengwe le le lengwe le tla ba le lekgotlataolo la lona le bolaodi.

Badirišani ba setšhabeng bao ba rulagantšwego ka fase ga Lekgotla la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Ekonomi le Bašomi (Nedlac) le be le kopana mo dibekeng tšeo di fetilego tše pedi ka nepo ya go dumelelana ka ga melawana ya kwano ya setšhaba ka ga mohlagase.

Ye ke tiragalo ye e sego ya ka ya bonwa le go direga peleng ka ge e laetša boikgafo bja badirišani ka moka ba setšhabeng go tšea magato ao a hlokagalago le go dira boikgafo bjo bo hlokagalago ka nepo ya go fihlelela dinyakwa tša rena tša mohlagase.

Ka tumelelano ya badirišano ba setšhabeng re hloka Eskom yeo e šomago gabotse, ye e nago le tšweletšo le ye e ikemišeditšego yeo e tšweletšago mohlagase ka ditheko tšeo di sa turego go ditšhaba le go diintasteri.

Se se hloka bobedi phokotšo ye kgolo ya ditshenyegelo – go akaretšwa tekodišišo leswa ya dikonteraka tšeo di dirilwego ka ntle le molao – le magato a go nyaka methopo yeo e tlago fokotša sekoloto sa Eskom le go tsenya letlotlo le leswa fao le hlokagalago gona.

Badirišani ba setšhabeng – mekgatlo ya bašomi, dikgwebo, mekgatlo ya setšhabeng le mmušo – e ikgafile go nyaka thekgo ya ditšhelete ka nepo ya go rarolla mathata a ditšhelete a Eskom ka mokgwa wa tšhomišo ya ditšhelete wa go ya go ile.

Ba nyaka go dira se ka mokgwa wo e lego gore ga o beye diphenšene tša bašomi kotsing le wo o sa nyatšego seriti sa tshepedišo ya ditšhelete.

Le ge e le gore ba šoma go feleletša tumelelano ye, seemo ke gore lenaneo la tša mohlagase le tla dula le le ka fase ga kgatelelo go fihla ge tšweletšo ye mpsha ya mohlagase e tsena ka go lenaneokakaretšo la tšweletšo ya mohlagase.

Ka magato a a ka pela le ka mošomo wo o lego gare wa go beakanya leswa intasteri ya mohlagase, re tla fihlelela kabo ye e bolokegilego ya mohlagase o o tshephagalago, wa go se ture le, mafelelong, mohlagse wa go ya go ile.

Re tšea sephetho se ka lekaleng la rena la mohlagase ka nako yeo go yona batho ba lebanego le tšhošetšo ye kgolo ya go phela yeo e tlišwago ke phetogo ya tlelaemete.

Maabane, ke kopane le Ayakha Melithafa, mofsa yo a direlago tša tlelaemete ka mafolofolo go tšwa ka Eerste Rivier yo a tsenetšego Seboka sa Lefase sa tša Ekonomi ka Davos mo ngwageng wo go ipiletša go baetapele ba lefase go tia maatla ge ba lwela toka ya tlelaemete.

Ayakha o nkgopetše gore ke netefatše gore go se be le ngwana wa moAfrika yo a šalelago morago ge go fetogelwa go setšhaba sa go tšweletša khapone ya fase, seo se kgotlelelago tlelaemete le sa go ya go ile; gomme se ke tshephišo yeo ke nyakago go e tšwetša pele.

Khomišene ya Mopresidente ka ga Phetogo ya Tlelaemete e tla netefatša gore ge re lebile go lekala la kgolo ya tšweletšo ya khapone ya fase ga re tlogele motho yo mongwe morago.

Re tla feleletša Molaokakanywa wa Phetogo ya Tlelaemete, wo o hlagišago tlhako ya taolo ya taolo ye kaone ya diabe tša phetogo ya tlelaemete tšeo di ka se efogwego ka go maatlafatša bokgoni bjo bo fetogago, ka go maatlafatša kgotlelelo le go fokotša go ba kotsing go phetogo ya tlelaemete – le go tseba dibaka tše diswa tša ka intastering ka ekonoming ya tša tikologo.

Maloko ao a hlomphegago,

Re swanetše go lokiša ditšhelete tša rena tša setšhaba.

Maemo a fase a kgolo a ra gore ga re tšweletše letseno leo le lekanego gore re kgone go fihlelela ditshenyegelo tša rena, sekoloto sa rena re lebile maemong ao a ka se re fihlišego felo, gomme tšhomišo ya ditšhelete e lebišitšwe ka phošo go tirišo le go lefa dikoloto sebakeng sa tlhomo ya mananeokgoparara le go mešomo ya tšweletšo.

Re ka se tšwele pele ka tsela ye. Gape ebile re ka se kgone go dula ra se dire selo.

Ge a tlo fana ka Polelo ya gagwe ya Ditekanyetšo dibeke tše pedi go tloga mo lebakeng le, Tona ya Ditšhelete o tla bolela ka ga magato a mmalwa a go fokotša le go kaonafatša sebopego sa ona.

Re rerišana le bašomi le bakgathatema ba bangwe ka ga magato a go hlokomela molaokakanywa wa moputso wa setšhaba le go fokotša tshenyo ya tšhelete.

Magato a go fokotša tšhomišo ya tšhelete ka mmušo, go bea pele methopo gabotse kudu, le go kaonafatša go šoma gabotse ga tshepedišo ya rena ya motšhelo a bohlokwa – eupša ga a lekane – e lego diabe tša go bea sekeng ditšhelete tša rena tša setšhaba.

Go fihlelela seemo sa go ya go ile mafelelong go tla nyaka gore re rarolle ditlhohlo tša dihlongwa tša rena ka ekonoming tšeo di hlatlošago tshenyegelo ya go phela le ya go dira kgwebo.

Ka go dirišana le Molekodipharephare wa Dipuku tša Ditšhelete ka nepo ya go fokotša tšhomišo ya ditšhelete ka fao go sego molaong, ka go fetošetša tšhomišo ya ditšhelete ka mmušo go tloga go tshenyegelo ye e bakwago ke tirišo go ya go peeletšo go mananeokgoparara, re ikemišeditše go kaonafatša seemo sa ditšhelete tša setšhaba.

Kgoro ya Ditšhelete ya Bosetšhaba le SARB di šoma mmogo go fokotša kgatelelo go dikgwebo le go badiriši.

Re tšere sephetho sa go hloma sekhwama sa lehumo la setšhaba bjalo ka mokgwa wa go lota le go godiša kabo ya letlotlo go setšhaba sa rena, le go fa tlhalošo ye e bonagalago go tlhagišo ya gore batho ba tla abagana lehumo la naga.

Gape re tšwela pele ka go hloma panka ya mmušo bjalo ka karolo ya maitekelo a rena a go katološa phihlelelo go ditirelo tša ditšhelete go maAfrika Borwa ka moka.

Tona ya Ditšhelete e tla fana ka dintlha ka ga se ka Polelong ya gagwe ya Ditekanyetšo.

Re tlo phethagatša magato a phetošo ya ekonomi a bohlokwa ao a tlago akaretšago ao a lego ka gare ga pampiri ye e tšweleditšwego ke Kgoro ya Ditšhelete ya Bosetšhaba, ye e bitšwago Economic Transformation, Inclusive Growth and Competitiveness.

Mo ngwageng wo, re tloga go go bea sekeng ga di-SOE go ya go go bea leswa nepo ya dikhamphani tše tša togamaano ka nepo ya go thekga kgolo le tlhabollo.

Ka morago ga mengwaga ya go gogwa ga mmušo ka nko, bomenetša le taolompe, re šoma go netefatša gore di-SOE ka moka di kgone go phethagatša mošomo wa tšona wa tlhabollo le gore di kgone go ikemela go ditšhelete go ya go ile.

Ka go rerišana le Lekgotla la Mopresidente la di-SOE, re tla thomiša ka tshepedišo ya go beakanya leswa di-SOE tša rena le go netefatša gore di dira mešomo ya togamaano, ya ekonomi goba ya tlhabollo.

Bogolo bja go gogwa ga mmušo ka nko, bja bomenetša le taolompe ya di-SOE bo laeditšwe gabotse ka go Tirelo ya Difofane ya Afrika Borwa (SAA), yeo e beilwego ka fase ga tlhakodišo ya kgwebo moragonyana mo ngwageng wo o fetilego.

Bašomi ba tlhakodišo ya kgwebo go emetšwe gore ba tla tsebiša ka ga maano a bona a go beakanya leswa tirelo ye ya difofane mo dibekeng tše mmalwa tše di tlago.

Ka dikgahlegong tša intasteri ya tša difofane ya Afrika Borwa le ya ekonomi ya rena, go bohlokwa gore tirelo ya difofane ya ka moso ye e beakantšwego leswa e tšwela pele go ya go ile ka tša kgwebo le ka tshepedišo le gore ga e tshepe thušo ya ditšhelete go tšwa go mmušo go tšwela pele.

Se bohlokwa seo se swanetšego go dirwa pele mo ngwageng wo ke go lokiša ditimela tša banamedi, e lego se bohlokwa ka ekonoming le go boleng bja bophelo bja batho ba rena.

Ditimela tša rena ka mehla di sepetša banamedi ba go feta milione go ya mošomong le go boa.

Re bea netweke ya ditimela ya Setheo sa Ditimela tša Banamedi sa Afrika Borwa (Prasa) ka tshepedišong ya sebjalebjale.

Seteišene sa diterene ka Kapa Bodikela le sa Mabopane ka Pretoria di tswaletšwe ka ge go dirwa dipeakanyoleswa le dikaonafatšo tše bohlokwa.

Re beeletša R1.4 pilione go diporo tše ka nepo ya go aba tirelo ye e bolokegilego, ya go tshephagala le ya go se ture.

Mošomo wo o lego gare o dirwago ka diporong tše dingwe o akaretšwa go kaonafatša diteše, go tsenya mafelo a go phaka, ditshepedišo tše diswa tša ditaetšo le dikaonafatšo tša megala ya godimo ya go hlahla ditimela.

Ge re šoma go lokiša bokgoni bja Mmušo, re a tseba gore kgolo le tlhomo ya mešomo di tla laolwa kudu ke dikgwebo tša phraebete.

Ka fao re aga seemo sa phethagatšo ya mošomo seo se loketšego go dira kgwebo.

Ka go šoma mmogo le badirišani ba setšhabeng, re tšwetše pele go rarolla mathata ao a bilego mapheko go tlhomo ya mešomo.

Dilaesentshe tša tšhomišo ya meetse, tše di lego bohlokwa go mešomo ya ka dipolaseng, ka difemeng le ka meepong, mo nakong ye e fetilego di be di tšea lebaka le letelele kudu go šongwa, ka dinako tše dingwe go fihla go mengwaga ye mehlano.

Re kgona go bega gore dilaesentshe tša tšhomišo ya meetse bjale di tla abja mo matšatšing a 90.

Go be go tšea dikgwedi go ngwadiša khamphani.

Ka go diriša sefala sa Bizportal, motho bjale a ka ngwadiša khamphani ka letšatši le tee, a ingwadiša go Sekhwama sa Inšorentshe ya bao ba Lahlegetšwego ke Mošomo (UIF) le go Tirelo ya Metšhelo ya Afrika Borwa (SARS) le go bula akhaonte ya panka.

Maemakepe a rena a tletše kudu ebile ga a šome gabotse.

Mo ngwageng wo, re tlo beakanya leswa ka botlalo Boemakepe bja Durban – e lego lefelo le legolo la boraro la go a feta ka moka la go bolokela dikhontheina ka Borwa bja Afrika – ka nepo ya go fokotša dititelego le ditshenyegelo.

Seabe se bohlokwa kudu seo re ka se dirago go kgolo ya ekonomi ye e akaretšago bohle se ka go tlhabollong ya mabokgoni le botsebi tšeo di sego tša maleba.

Peeletšo yeo re e dirago mo lebakeng le ka go ECD le ka go ithuteng ga bana ba mengwaga ya ka tlase go tla tšweletša dikholego tše kgolo tša ekonomi ka go mengwagasome ye mebedi ye e tlago – le ye mengwe ye mentši.

Eupša go na le ditsenogare tša ka pela tšeo re di dirago ka nepo ya go kaonafatša boleng le go ba maleba ga dipoelo tša rena thuto.

Re na le kgatelopele ka go tsebagatšeng ga mokgwa wa lenaneothuto wa makala a mararo, wo o kgontšhago phetogelo ye bohlokwa ya nepišo go lebilwe go thuto ya mešomo ya diatla le ya tša sethekniki.

Dithuto mehutahuta tša mešomo ya diatla le ya tša sethekniki di šetše di tsebišitšwe ka dikolong tše 550 le ka dikolong tše 67 tše go tšona go bego go lekolwa dithuto tše go bona gore di tla kgonagala ka lekaleng la mešomo.

Re aga dikholetšhe tše diswa tše senyane tša TVET mo ngwageng wo, ka Sterkspruit, Aliwal North, Graaff Reinet le ka Ngungqushe ka Kapa Bohlabela, le ka Umzimkhulu, Greytown, Msinga, Nongoma le ka Kwagqikazi ka KwaZulu-Natal.

Ka go diriša ditumelelano tša makala a mabedi tša mašeleng a thušo tšeo re di saennego le dinaga tše dingwe, gannyanegannyane re aga sehlopha seo se lekanego sa bafsa bao ba yago moše wa mawatle ngwaga o mongwe le o mongwe go ya go hlahlwa ka ga mabokgoni a bohlokwa.

Re bone seo seabe se se ka bago le sona ka Lenaneo la Tlhahlo ya Dingaka la Nelson Mandela le Fidel Castro ka Cuba, leo le tšweleditšego dingaka tša kalafo tše di fetago tše 1 200 gomme baithuti ba bangwe ba 640 go emetšwe gore ba aloge dithutong ka Manthole 2020.

Lenaneo le ke sekai seo se phelago go balwelatokologo ba ba babedi bao ba hlomphegago.

Ngwageng wo o fetilego ke boletše ka ga leano la rena la go fana ka dikhomphutha tša thapolete go baithuti ba sekolo.

Tshepedišo ya go phatlalatša dithapolete tše e gare.

Re boletše gore ngwana yo mongwe le yo mongwe wa mengwaga ye 10 o swanetše go bala le go kwešiša seo a se balago.

Mananeo a rena a thuto ya bana ba mengwaga ya ka tlase a thoma go atlega.

Mo ngwageng wo, re tlo tsebagatša dithuto tša go khouta le tša diroboto ka go Dikreiti tša R go fihla ka ya 3 ka dikolong tše 200, ka leano la go di tsenya tirišong ka botlalo ka ngwaga wa 2022.

Re tšere sephetho sa go hloma Yunibesithi ye mpsha ya Mahlale le Mešomo ya Boitlhamelo ka Ekurhuleni.

Ekurhuleni ke toropokgologadi ka nageng ya rena yeo e se nago yunibesithi.

Se se tla kgontšha bafsa ka toropokgologading yeo go hlahlwa ka ga boitlhamelo bja theknolotši ya maemo a godimo ya sebjalebjale go diintasteri tša bjale le tša ka moso.

Peeletšo le kgolo di nyaka seemo seo se bolokegilego, sa go se tekateke le sa go hloka bosenyi.

Se bohlokwa ke gore, go mohola go ditlhologelo tša batho ba rena go phela ka tšhireletšego, ka khutšo le ka boiketlo.

Go bonagala ga maphodisa, tlhahlo ye kaone le go bea diteše tša maphodisa fao di hlokagalago gona ke tšeo re di beilego pele.

Ke beile pele phetolo ya rena ya bosenyi go bothata bjo bo tšwelago pele bja dihlopha tša bosenyi tšeo di nyakago tšhelete ka fao go sego molaong go dikhamphani tša kago le go dikgwebo.

Makala ao a kgethegilego – ao a kopanyago Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa (SAPS) le Tirelo ya Bosekiši ya Bosetšhaba – a filwe mošomo wa go lwantšha bosenyi bjo bja tšhitišo ya ekonomi.

Go thekga kgolo ya intasteri ya tša boeti, SAPS e tla oketša go bonagala ga maphodisa mafelong ao a kgethilwego a kgoketšo ya baeti.

Re tlo hlahla Bahlapetši ba Polokego ya Baeti ebile re tlo hloma lekala la maphodisa a maresefe gore a lebeledišiše kudu go hlapetša mafelo ao a goketšago baeti.

Makala a twantšho ya digongwana a tla maatlafatšwa go tšwela pele, gomme go tla šetšwa kudu Kapa Bodikela, Kapa Bohlabela, Gauteng le Foreisetata.

Ka morago ga go aloga ga bao ba bego ba hlahlelwa bophodisa ba 5 000 mo ngwageng wo o fetilego, ngwageng wo go ngwadišitšwe maphodisa a maswa a 7 000 bao ba tlogo hlahlelwa bophodisa go maatlafatša tlhapetšo ya maphodisa mafelong a kgauswi.

Go kaonafatša boleng bja dinyakišišo tša kakaretšo le tšeo di kgethegilego tša SAPS, re hloma Yunibesithi ya go Utolla Bosenyi go la Hammanskraal.

MaAfrika Borwa a a rategago,

Mo dikgweding tše di fetilego tše tshela, setšhaba se hlohleleditšwe – go ralala le ditšhaba, mmušo, setšhaba sa badudi, dihlopha tša sedumedi, tirelo ya molao le palamente – go fediša mathata a dikgaruru tšeo di dirwago ke banna kgahlanong le basadi ka nageng ya rena.

E bile phetolo yeo ka nnete e bego e swaraganetšwe ebile e na le maikemišetšo go tšwa go maAfrima Borwa ka moka.

Ka go aga ditumelelano tša setšhaba go ralala le setšhaba ka nepo ya go lwantšha bošoro bjo, re tla kgona go fihlelela tše ntši.

Eupša ke fela mathomong a ntwa ya rena ya go lwantšha se.

Re tsentše tirišong leanotiro la tšhoganetšo le go bea pele leswa R1.6 pilione go thekga leano le go fihla mafelelong a ngwaga wo wa ditšhelete.

Go bile le kgatelopele ka makaleng a mmalwa.

Re tlo fetoša Molao wa Dikgaruru tša ka Malapeng ka nepo ya go šireletša bokaone batšwasehlabelo ba dikgaruru tša dikamano tša ka malapeng Molao wa Melato ya Thobalano go katološa magoro a basenyi ba tša thobalano ao maina a bona a swanetšego go tsenywa ka go Retšistara ya Bosetšhaba ya Basenyi ba tša Thobalano, gomme re tla fetiša molao ka nepo ya go tiiša maemo a go fana ka peila le go romela mosenyi kgolegong mabakeng ao a amanago le dikgaruru tša bong (GBV).

Re ka se tlogele ntwa kgahlanong le bomenetša le go gogwa ga mmušo ka nko.

Re swanetše go šoma mmogo go fediša bomenetša le go maatlafatša phethagatšo ya molao.

Ga se ra swanela go nyaka goba go lefa tsogolekobong goba ra dira ditiro tša bomenetša.

Re swanetše go kaonafatša setlwaedi sa rena sa go bega bosenyi ge re bona bo dirwa.

Ntwa ye e ka atlega fela ge e dirwa ke setšhaba ka moka, ge re aga kwano ya setšhaba ye maatla ya dihlongwa ka moka.

Ka fao re amogela mošomo wo o dirwago ke bobedi mmušo le sehlophatšhomo sa setšhaba bao ba filwego mošomo wa go hloma leano la bosetšhaba la twantšho ya bomenetša le leano la phethagatšo, leo le lego kgauswi le go phethwa ka mo kgatong ye ya mošomo wa sona.

Re ikemišeditše go tsebagatša leano le gare ga ngwaga wo.

Khomišene ya Dinyakišišo ka ga Go Gogwa ga Mmušo ka Nko e tšwela pele ka mošomo wa yona o bohlokwa e thekgilwe ka botlalo ke mmušo le dihlongwa tše dingwe.

Ke amogetše pego ka botlalo le ye telele ka ga Khomišene ya Dinyakišišo mabapi le Koporase ya Peeletšo ya Tšhelete ya Phenšene ya Bašomi ba Mmušo (PIC).

Ke tla dira gore e hwetšagale setšhabeng gotee le leano ka ga go iša pele dikutollo tša yona le ditšhišinyo pele mo matšatšing a mmalwa.

MaAfrika Borwa a a rategago,

Ge re lokiša dilo tše bohlokwa, ge re maatlafatša dipeakanyoleswa tšeo re di dirilego, re tšwetša pele makala a bohlokwa a kgolo ya kakaretšo.

Ka go SoNA yeo e fetilego, ke boletše gore ke lekala le bohlokwa la peeletšo leo le thekgago phetošo ya dibopego, kgolo le tlhomo ya mešomo.

Sehlopha sa phethagatšo ya Sekhwama sa Mananeokgoparara se feleleditše lenaneo la diprotšeke tšeo di loketšego go phethagatšwa ebile se thomišitše ka mošomo wa go katološa peeletšo ya phraebete ka go makala a mananeokgoparara a setšhaba ao a nago le mafapha a go ba le letseno.

Wona a akaretšwa mafapha a go swana le madulo a baithuti, dintlo tša setšhaba, tšweletšo ya meetse yeo e ikemego, diporo tša ditimela tšeo di tepogago, tšweletšo ya mohlagase yeo e kopantšwego, mananeokgoparara a magolo a masepala, le kabo ya protepente.

Sehlopha se se na le lenaneo le lego le diprojeke tše dintši tšeo di tlogo dirwa tšeo di nago le kgonagalo ya dipeeletšo tša go feta R700 pilione mo mengwageng ye e tlago ye 10, go akaretšwa bobedi diabe tša mmušo le tšeo di sego tša mmušo.

Dikhreine le didirišwa tša mebala ye serolane tšeo re bego re di nyaka go di bona mo lebakeng le letelele go ralala le naga ya rena gape di tla bonwa letšatši le lengwe le le lengwe mo nakong ye e sa fetšego pelo.

Lenaneo la kago ya dintlo tša setšhaba la go aga dintlo tša go rentišwa go malapa ao a hwetšago letseno la fase le legatong la phethagatšo, gomme lona le ka tliša tšhelete ye ntši ye e ka bago R9 pilione ya peeletšo ya phraebete ka kagong ya dintlo tše 37 000 tša go rentišwa.

Bafsa bao ba lego ka diyunibesithing le ka dikholetšheng tša TVET ba lebane le ditlhohlo tše boima tša madulo.

Ba bangwe ga ba na le mafelo ao ba ka robalago go ona ka morago ga dithuto gomme ba tšea sephetho sa go robala ka makgobapukung.

Re tlo šomiša R64 pilione mo mengwageng ye e tlago ka madulong a baithuti gomme re tla diriša bonyane R64 pilione ye nngwe ka peeletšong ya phraebete.

Diprotšeke tše tša kago di lokile go thomišwa.

Re boletše ka ga Letamo la Umzimvubu ka Kapa Bohlabela mo lebakeng leo le nyakilego go ba mengwaga ye lesome, gomme ga re na seo re ka se laetšago batho.

Re ikemišeditše go fenya mathata a ditšhelete le a mangwe ao a šitišitšego kgatelopele le go ganetša batho ba lefelo le ka mothopo wo bohlokwa ka tsela ye.

Kago ya tsela mo lefelong le e thomile, gomme mo nakong ye e sa fetšego pelo ke tlo etela lefelong le go netefatša gore re tšwetša pele mošomo wo.

Re tsebagatša semmušo Sekhwama sa Tekatekano ya tša Boeti mo ngwageng wo ka nepo ya go hlohleletša diphetogo ka lekaleng la tša boeti.

Mo ngwageng wo o fetilego, ke kgopetše setšhaba go ba le nna go nagana ka ga toropo ye mpsha ya sebjalebjale, toropokgolo ya mmakgonthe ya ka morago ga kgethologanyo yeo e tlogo fetoša sebopego sa madulo a setšhaba le ekonomi.  

Toropo ye mpsha ya sebjalebjale e thoma go agwa ka Lanseria, yeo batho ba 350 000 go fihla go ba 500 000 ba tlogo go bitša gae mo mengwageng ye e tlago ye lesome.

Tshepedišo ye e etilwe pele ke Kantoro ya Dipeeletšo le Mananeokgoparara ka Kantorong ya Mopresidente gotee le mebušo ya diprofense tša Gauteng le ya Leboa Bodikela, di šoma mmogo le Mmasepala wa Johannesburg, wa Tshwane le wa Madibeng.

Ka go šoma le dihlongwa tša ditšhelete tša tlhabollo, re hlomile tshepedišo ya boitlhamelo yeo e tlago thekga mananeokgoparara a magolo a disoretšhe, a mohlagase, meetse, mananeokgoparara a titšithale le ditsela e lego tshepedišo yeo e tla bago motheo wa toropokgolo ye mpsha.

E ka se be ya sebjalebjale fela le go lokela 5G, eupša e tlo ba motheo wo o etilego pele wa mananeokgoparara a go sepelelana le tikologo ka khonthinenteng le maemong a boditšhabatšhaba.

Re tlo lekodišiša kgonagalo ya lenaneo la boikgethelo la ditsela tša makheišeneng le tša dinagamagaeng leo go lona ditsela tše nne tšeo di lekwago tša dikhilometara tše 50 ye nngwe le ye nngwe di tlogo agwa ka dikarolong tše di fapanego tša naga.

Lesolo le le tla netefatša gore go ba le ditharollo tša go seketša tšhelete tša Mmušo, phetišetšo ye kaone ya mabokgoni le bokgoni bja godingwana bja go hloma mešomo ye e nyakago bašomi ba bantši go phala mekgwa ya bjale ya go aga ditsela.

MaAfrika Borwa a a rategago,

Re lebane le mathata a go hloka mešomo ga bafsa.

Go bafsa ba 1.2 milione bao ba tsenago mešomong ngwaga o mongwe le o mongwe, ke palo ye e ka bago pedi tharong yeo e sa hwetšego mešomo, e sa ithutego ebile e sa hwetše tlhahlo.

Bafsa ba go feta seripagare ga ba šome. Bjo ke bothata.

Re swanetše go dira gore naga ye e šomele bafsa, gore ba kgone go šomela naga ya rena.

Tharollo ya bothata bjo e swanetše go ba ka mahlakore a mabedi – ka moka ga rena re swanetše go hlola dibaka tša gore bafsa ba hwetše mešomo le gore ba itlhomele mešomo.

Mabapi le go thwala bafsa mešomong, go thoma lehono, re thoma ka phethagatšo ya Tsenogare ya Mopresidente ya Go Thwala Bafsa Mešomong – ditiro tše tshela di beilwego pele mo mengwageng ye mehlano ye e tlago ka nepo ya go fokotša go hlokega ga mešomo ya bafsa.

Sa mathomo, re hlomela bafsa ditsela ka ekonoming.

Re aga ditharollo tše di tšwetšego pele ka nepo ya go fihlelela bafsa fao ba lego gona – inthaneteng, mogaleng le ka sebele.

Se se tla ba dumelela gore ba hwetše thekgo ya mafolofolo, tshedimošo le tlhahlo ye e loketšego mošomo ka nepo ya go oketša kgonagalo ya go thwalwa mešomong le go ikamanya le dibaka.

Go thoma kgwedi ye, re tsebagatša semmušo mafelo a mahlano a motheo ka diprofenseng tše hlano ao a tlago gola go ba netweke ya bosetšhaba yeo e fihlelelago bafsa ba dimilione tše tharo ka makala a mantši.

Se se tla ba dumelela go hwetša thekgo, tshedimošo le go lokela mošomo ka nepo ya go oketša kgonagalo ya go thwalwa mešomong le go ikamanya le dibaka.

Sa bobedi, re fetoša kudu ka fao re lokišetšago bafsa go dira mešomo ka moso, re aba dithuto tše kopana, tšeo di ka fetošwago ka go mabokgoni ao a kgethegilego ao bengmešomo ka makaleng ao a golago ka lebelo ba a nyakago.

Sa boraro, re hloma mekgwa ye meswa le ya boitlhamelo go thekga bohlomi bja dikgwebo ka bafsa le go itlhomela mešomo.

Sa bone, re beakanya Tirelo ya Tlhomo ya Mešomo ya Bafsa ebile re šoma le dikholetšhe tša TVET le lekala la phraebete go netefatša gore baithuti ba bantši ba hwetša maitemogelo a ka mošomong go phetha tlhahlo ya bona.

Sa bohlano, re hloma sehlopha sa mathomo sa Lenaneo la Mopresidente la Tirelo ya Bafsa leo le tlago bula setheo sa bafsa le go fana ka dibaka go bona gore ba hwetše letseno ge ba tsenya letsogo go kago ya setšhaba.

Sa mafelelo, re tla eta pele lesolo la tlhomo ya mešomo ya bafsa leo le tlago thekgwa ka mašeleng ka go beela thoko 1% ya ditekanyetšo go šoma ka maemo a godimo a go hloka mešomo ga bafsa.

Se se tla dirwa ka go šomiša tšhelete lebakeng la se go tšwa ka ditekanyetšong, e lego seo se tlago nyaka gore re tiiše le go lebiša leswa methopo ya ditšhelete go se go rarolla bothata bja bosetšhaba bja go hloka mešomo ga bafsa.

Tona ya Ditšhelete o tla bea lesolo le pele gomme o tla fa dintlha tše itšego ge a fana ka Polelo ya Ditekanyetšo tša Lebaka la Magareng (MTBPS) moragonyana mo ngwageng wo.

Dikgato tše tshela tše di tla re mmogo tša netefatša gore mofsa yo mongwe le yo mongwe ka mo nageng ye go na le fao a ka yago gona, le gore maatla le bokgoni bja bona di a kopanywa, le gore ba ka kgona go tsenya letsogo go kgolo ya ditšhaba tša bona le naga ya bona.

Bjalo ka karolo ya tsenogare ye, Setheo sa Bosetšhaba sa Tlhabollo ya Bafsa (NYDA) le Kgoro ya Tlhabollo ya Dikgwebopotlana di tla fana ka thušo ya mašeleng le thekgo ya dikgwebo go bafsa bao ba hlomago dikgwebo ba 1 000 mo matšatšing ao a tlago a 100 – go thoma ka moswane.

Re laleditše ba bararo ba bafsa bao ba hlomago dikgwebo go ba le rena mantšiboeng a lehono: Siyabonga Tiwana, Sibusiso Mahone le Tholakele Nkosi.

Bona le ba bangwe ba go swana le bona ba fa bohlatse bja gore, ge ba fiwa thekgo ye e hlokagalago, bafsa ba ka kgona go itlhamela dibaka.

Bafsa ba bararo ba bao ba hlomago dikgwebo ba bopa karolo ya lenaneo le legolo leo le nago le maikemišetšo kudu go thekga bafsa bao ba hlomago dikgwebo ba 100 000 mo lebakeng la mengwaga ye meraro ye e latelago gore ba fihlelele tlhahlo ya mabokgoni ka dikgwebo, thekgo ya mašeleng le go nolofatša mebaraka.

Go maatlafatša basadi go bohlokwa go kgolo ya ekonomi ye e akaretšago bohle.

Re tsebagatša sefala sa SheTradesZA go thuša dikgwebo tša basadi go kgatha tema ka go mananeo a kgwebišano le mebaraka ya lefase ka bophara.

Mo mengwageng ye e tlago ye mehlano, Koporase ya Tlhabollo ya Diintasteri (IDC) e nepišitše R10 pilione ya thekgo ya ditšhelete go dikgwebo tša basadi le tšeo di hlakanetšwego ke basadi.

Go hloma mmaraka o mogolo wa dikgwebo tše nnyane, re beakanya go bea ditšweletšwa tšeo di tšweleditšwego ka mo nageng tše 1 000 tšeo di swanetšego go tšweletšwa go tšwa go Dikgwebopotlana, Dikgwebo tša Magareng le tše Nnyane (SMME).

Molaokakanywa wa Borekedi mo nakong ye e sa fetšego pelo o tla hlagišwa ka Palamenteng bjalo ka karolo ya maitapišo a rena a go maatlafatša dikgwebo tša bathobaso tšeo di sa thomago le go tšwetša pele phetošo ye e tseneletšego ya ekonomi.

Mo ngwageng wo, re maatlafatša lesolo la rena le peeletšo ka go hloma tšwetšopele ya peeletšo ye e kopantšwego le go nolofatša bokgoni e lego tšeo di kgokaganywago ke Kantoro ya Mopresidente.

Re tlo swara Khonferentshe ya rena ya boraro ya Dipeeletšo ka Dibatsela ka nepo ya go lekodišiša leswa go tsenya tirišong ga boikgafo bjo bo fetilego le go tšweletša peeletšo ye mpsha ka ekonoming ya rena.

Ka Khonferentsheng ya bobedi ya Dipeeletšo ya Afrika Borwa mo ngwageng wo o fetilego, dikhamphani tše di fetago tše 70 di dirile boikgafo bja peeletšo ya R364 pilione ka diintastering tšeo di fapanego tša go swana le tša botšweletši, go šoma ditšweletšwa tša temo, mananeokgoparara, meepo, ditirelo, boeti le kamogelo ya baeti.

Ka mengwageng ya mathomo ye mebedi ya lesolo la rena la peeletšo leo le nago le maikemišetšo kudu, re hweditše palomoka ya R664 pilione ya boikgafo go dipeeletšo, e lego tekano ya go feta seripagare sa nepo ya mengwaga ye mehlano ya R1.2 thrilione.

Se bohlokwa kudu ke gore dipeeletšo tše di na le seabe sa mmakgonthe.

Mo lebakeng le, diprotšeke tšeo di nago le boleng bja peeletšo bja R9 pilione di phethilwe gomme diprotšeke tše 27 tša boleng bja go feta R250 pilione di ka dikgatong tša phethagatšo, gomme tše dingwe di tla hlongwa mo ngwageng wo.

Ke etetše difeme tšeo di sa tšwago go agwa tšeo di dirago dillathekeng tša sebjalebjale, le dipholante tšeo di okeditšwego go tšweletša difatanaga tše ntši, gomme ka sepela leroleng fao go agwago ka mafelong ao baabi ba lego gona.

Re bile fao go bulwago mafelo ao a tšweletšago diphahlo go thoma ka mathale go fihla go ditšweletšwa tša ka ntlwaneng ya boithomelo, go tloga go tšweletšo ya dithaere go fihla go ya dijo.

Re bile le kgatelopele ye bohlokwa ya go phetha le go tsenya tirišong maanomagolo ka dikarolong tše bohlokwa tša ekonomi ya rena.

Maanomagolo a a kopanya mmušo, bašomi le dikgwebo gore ba hlame mekgwa ye e kgonagalago ya go hlohleletša kgolo ka makaleng gomme modirišani yo mongwe le yo mongwe o tsenya letsogo go dira gore se se phethagale.

Re leboga kudu Leanokgolo la Difatanaga, re rekišeditše lefase ka bophara difatanaga tše ntši ngwageng wo o fetilego go feta le peleng, ra fana ka mešomo go bafsa ka Kapa Bohlabela le ka KwaZulu-Natal.

Re tsebagaditše lefelo le leswa le legolo leo le kgethegilego la go tšweletša difatanaga ka Tshwane, leo le tlago oketša tšweletšo le botšweletši bja dikarolo tša difatanaga ka mo nageng.

Leanokgolo la Diaparo le Dilogwa, yeo e saennwego ngwagola, e ikemišeditše go hlama mešomo ye meswa ye 121 000 ka go lekala la barekiši ba dilogwa tša diaparo le ka go ba dieta mo mengwageng ya go feta ye lesome.

Se se akaretša boikgafo ka barekiši go reka ditšweletšwa ka mo nageng, ka gore batšweletši ba beeletše le go thekga phetošo, le ka gore bašomi ba hlame dibopego tša ditherišano tšeo di tšwetšago pele botšweletši bja ka pela.

Karolong ya ona, mmušo o šetše o thomile go dira ka fao go tseneletšego kgahlanong le tsenyo ya dithoto ka nageng ka fao go sego molaong, wa tšea ka kgang dikhontheina tše di nyakilego go ba tše 400 tšeo di bego di na le ditšweletšwa tšeo mananeotefišo a tšona a bego a theošeditšwe fase ka kotareng ya mafelelo ya 2019.

Sutu ye ke e aperego lehono, go swana le ngwageng wo o fetilego, e dirilwe ka boikgantšho ke bašomi ba Afrika Borwa. Ke rata go re hlohleletša ka moka gore re reke ditšweletšwa tša Afrika Borwa.

Re feditše Leanokgolo la Dikgoro go thekga balemi ba dikgogo le bašomi ba ditšweletšwa tša dikgogo gomme ra boloka mešomo ye 54 000 mola ka go le lengwe re hloma mešomo ye meswa.

Intasteri ye bjale e nepišitše kgolo, tšweletšo ye kgolo le peeletšo ye ntši.

Re tla re mo dibekeng tše pedi, ra bea peakanyoleswa ya tefišo ye mpsha ya go tsenya dikgogo ka nageng ka nepo ya go thekga intasteri ya ka nageng.

Re hlomile leano le balemi le bašomiši ba ditšweletšwa tša ka intastering ka nepo ya go phološa mešomo ka intastering ya swikiri gomme re tla feleletša Leanokgolo la Swikiri mo dibekeng tše di tlago tše tshela; gomme re emetše gore Leanokgolo le leswa la Ditšhipi le feleletšwe mo dikgweding tše di tlago tše tshela.

Go thoma lehono, melawana ye meswa yeo e phatlaladitšwego ka gare ga Kuranta ya Mmušo e tla kgontšha gore go dirwe dinyakišišo le gore go tšewe magato kgahlanong le tšhomišobošaedi ya maatla a bareki le kgethologanyo ya ditheko.

Se se tla thuša le gore dikgwebopotlana le bahlomi ba dikgwebo bao ba sa thomago ba kgathe tema.

Dinyakišišo tša mebaraka ka ga ditirelo tša datha, mmaraka wa thekišo ya korosari le wa tlhokomelo ya tša maphelo di fane ka motheo wa gore go be le magato a go fokotša ditshenyegelo go bareki le go dira gore makala a a be le phadišano kudu.

Bataolo ba diphadišano mo lebakeng le ba šoma go tla ka tharollo ya gore baabi ba dillathekeng ba bagolo ba fokotše kudu ditheko tša datha go ralala le dipantlele tša go rekwa peleng tša kgwedi le kgwedi, gomme diphokoletšo tša tlaleletšo di fiwe malapa ao a hwetšago letseno la fase, kabo ya go se lefelwe ya letšatši ka letšatši ya datha le phihlelelo ya go se lefelwe go diwepsaete tša thuto le tše dingwe tša kgahlego ya setšhaba.

Ye ke kgato ye bohlokwa ya go kaonafatša maphelo, ya go tliša batho ka go ekonomi ya titšithale le go hlohleletša dikgwebo tša inthaneteng.

Ekonomi ya titšitahle e tla ba seo se hlohleletšago kgolo ya ekonomi kudu le seo se hlomago mešomo.

Khomišene ya Kantoro ya Mopresidente ka ga Lebaka la Tirišo ya Metšhene go Dira Mešomo e tlile ka ditšhišinyo tše bohlokwa kudu tšeo di amago karolo ye nngwe le ye nngwe ya ekonomi le ka Makaleng a mantši a maphelo a rena.

Pego ya Khomišene e re fa ditlabelo tša go netefatša gore re hwetša kholego ye kgolo kudu ya diphetogo tše tša ekonomi tša sebjalebjale.

Seemo se bohlokwa sa katlego ya ekonomi ya titšithale ke go hwetšagala ga sepekthramo sa nyakego ya godimo ka nepo ya go katološa phihlelelo ya protepente le go tshephagala ga yona.

Molaodi, e lego Bolaodi bjo bo Ikemego bja Dikgokagano bja Afrika Borwa (ICASA), o tšere sephetho sa go feleletša kabo ya dilaesentshe go sepekthramo sa nyakego ya godimo ya intasteri ye ka go dira fantisi pele ngwaga wa 2020 o fela.

Ka lebaka la dinyakwa tša tlaleletšo, go fana ka dilaesentshe go Netweke ya Phihlelelo ya Bohle ya go Hloka Mathale (WOAN) go na le kgonagalo ya gore go tla phethwa mo ngwageng wo o tlago.

Temo ke ye nngwe ya diintasteri tšeo di nago le bokgoni bjo bogolo bja kgolo ya ekonomi.

Mo ngwageng wo, re tsentše tirišong ditšhišinyo tše bohlokwa tša Phanele ya Keletšo ya Mopresidente ka ga Peakanyoleswa ya Naga le Temo ka nepo ya go akgofiša kaboleswa ya naga, ya go katološa tšweletšo ya temo le go fetoša intasteri ye.

Mmušo o itokišitše – ka morago ga go phethwa ga Tshepedišo ya ka Palamenteng go fetoša karolo ya 25 ya Molaotheo – go ala Molaokakanywa wa Ditekanyetšo wo o bolelago ka ga maemo ao ka ona kamogo ya naga ntle le tefo e ka dumelelegago.

Go fihla mo lebakeng le, re fane ka dihekthara tše 44 000 tša naga ya mmušo gore di abelwe dikleime tša kgopelo ya go bušetšwa naga, gomme mo ngwageng wo re tla fana ka dihekthara tše 700 000 tša naga ya mmušo tša tšweletšo ya temo.

Re beile pele bafsa, basadi le bagolofadi le bao ba bego ba dira tša temo nageng ya setšhaba ebile ba lokile go oketša mešomo ya bona ya bolemi go hlahlwa le go ba abela naga.

Molawana o moswa wa go kgetha baholegi o akaretša tlhahlo yeo e swanetšego go tsenelwa go bao ba tlogo holega pele ga ge ba ka abelwa naga.

Ka lebaka la komelelo ka dikarolong tše ntši tša naga, balemi ba lahlegetšwe ke dibjalo le diruiwa gomme bašomi ba bantši ba lahlegetšwe ke mešomo ya bona le go iphediša ga bona.

Ka go šomišana le Khansele ya Dinyakišišo tša Temo le ditheo tše dingwe tša mahlale le tša temo, re hlomile maano a go fokotša komelelo ao a nepišitšego go tšweletša dipeu tšeo di kgotlelelago komelelo, go bjala le go boloka furu, go tloša dimela tša dikoro le maano a taolo go thibela go gwagwalala ga mobu.

Mo ngwageng wo re tlo bula le go laola tirišo ya kgwebo ya ditšweletšwa tša hempo, ra fana ka dibaka go balemipotlana; le go hloma melawana ka ga tšhomišo ya ditšweletšwa tša lebake mabakeng a tša kalafo, go aga intasteri ye go sepelelana le diphetogo tša lefase ka bophara.

Dikgato tša taolo mo nakong ye e sa fetšego pelo di tla tsebagatšwa ke ditona tša maleba.

Seemo se bohlokwa sa kgolo le tlhabollo ke setšhaba seo se phetšego gabotse le seo se šomago ka mafolofolo, seo se fihlelelago tlhokomelo ya maphelo ya boleng ye e sa turego.

Re lemogile thekgo ya mafolofolo go tšwa go maAfrika Borwa ka nakong ya ditheeletšo tša setšhaba ka ga Inšorensthe ya Maphelo ya Bosetšhaba (NHI), gomme re tsenya tirišong mekgwa ya gore e phethagatšwe ka morago ga go phethwa ga Tshepedišo ya ka Palamenteng.

Ge re lokišetša NHI, re šetše re ngwadišitše batho ba go feta ba 44 milione ka dikliniking tša go feta tše 3 000 ka Lenaneong la Ngwadišo ya Balwetši ba tša Maphelo, gomme mo lebakeng le re tsenya tirišong lenaneo le ka dipetlele.

Ke hlomile Sehlophatšhomo sa Mopresidente ka ga Bogolofadi go eletša kantoro ya ka mabapi le magato a go tšwetša pele maatlafatšo ya bagolofadi ge mmušo o lokišetša, o dira ditekanyetšo le go phethagatša mananeo a sona.

Ka morago ga gore Kgoro ya Thuto ya Motheo e dumelele Polelo ya Diatla ya Afrika Borwa ka 2018 bjalo ka polelo ya gae le ditšhišinyo tšeo di dirilwego ke Komiti ya Tekodišišo ya Molaotheo ya ka Palamenteng gore e be polelo ya semmušo ya bo 12, bjale re lokile go feleletša taba ye.

MaAfrika Borwa a a rategago,

Pejana mo bekeng ye, ke boile Addis Ababa ka Ethiopia, fao Afrika Borwa e thomilego go ba Modulasetulo wa Mokgatlo wa Selekane sa Afrika (AU) mo ngwageng wa 2020.

Re tšea maikarabelo a ka nako ye bohlokwa ya ka khonthinenteng ya rena.

Mo ngwageng wo, Lefelo la Kgwebišano ya go se Lefelwe la ka Khonthinenteng ya Afrika (AfCFTA) le tla thoma go šoma.

Ye ke nako ya rena, bjalo ka batho ba ka mo khonthinenteng, go phethagatša ditoro tša bahlomi ba selekane sa Afrika.

Afrika Borwa e tla ba monggae wa Seboka seo se Kgethegilego sa AU ka Mopitlo mo ngwageng wo go feleletša mekgwatshepetšo ya AfCFTA pele ga ge e tla phethagatšwa ka la 1 Mosegamanye 2020.

Mo re tla feleletša melawana yeo e hlalošago setšweletšwa sa ‘E Dirilwe Afrika’, e lego melawana ya tefišo yeo e tlago fokotšwa go fihla go lefela mo mengwageng ye e tlago ye mehlano, le Makala a ditirelo ao a tlago bulwa go ralala le khonthinente ye.

Ntumeleleng go tšea sebaka se go lebogiša mogagaborena, Morena Wamkele Mene, yo mo mafelelong a beke ye e fetilego a kgethilwego bjalo ka Mongwaledipharephare wa mathomo wa AfCFTA, gomme re mo netefaletša gore re tla mo fa thekgo ge a thomiša ka ga mošomo wo o sego wa ka wa dirwa peleng le wo o nago le ditlhohlo.

Afrika Borwa, ka fao, e beile pele maatlafatšo ya ekonomi ya basadi ba Afrika mo nakong ye ge e le Modulasetulo wa AU, ka go šoma le dinagamaloko ka ga magato a go tšwetša pele go akaretšwa ka ditšheleteng, ka dipholising tša dikgwebo tše di rekago dihlagišwa goba ditirelo tše di hlokwago ke Makala a mmušo dikgwebong tše mo malobeng beng ba tšona ba bego ba sa fiwe ditšhono tšeo gomme di beile basadi pele.

Dihlogo tša Mebušo tša AU di fane ka thekgo go magato a go fediša GBV ka khonthinenteng, gomme di tla šomela go amogela Kwano ya AU ka ga Dikgaruru kgahlanong le Basadi mo ngwageng wo.

Ka go Diriša Mokgwa wa Tekodišišo ya Sethaka ka Afrika, Afrika Borwa e tla šoma le dinaga tše dingwe go tšwetša pele pušo ye kaone le temokrasi.

Re tla šomiša mekgwa ka moka ye re nago le yona – go akaretšwa maloko a Lekgotla la Tšhireletšo la Mokgatlo wa Dinagakopano (UN) – go tšwetša pele khutšo le tšhireletšo ka khonthinenteng.

Maloko a a hlomphegago,

MaAfrika Borwa a a rategago,

Se sengwe le se sengwe seo re se dirago se swanetše go thekgwa ke phethagatšo ye e šomago gabotse.

Ke ka lebaka leo re hlomilego DDM, mokgwa wo o swanago o nnoši wa tumelelano ya setšhaba wo o akaretšago bakgathatema ba bohlokwa ka seleteng se sengwe le se sengwe gore re kgone go kgontšha tlhabollo le dibaka tša ekonomi.

E aga bokgoni bja Mmušo fao bo senyegilego gona.

Ka SoNA ya Dibokwane ka 2019, ke boletše ka ga mešomo ye mehlano ya tšhoganetšo kudu ya mo lebakeng le, gomme ye bohlokwa gareng ga yona e bile tlhokego ya go maatlafatša bokgoni bja Mmušo bja go rarolla dinyakwa tša batho.

Mehutahuta ye mentši ya mošomo o bohlokwa e a dirwa go ralala le mmušo ka nepo ya go maatlafatša bokgoni bja mebušo ya selegae, ka ge e le lekala la mmušo leo le lego kgauswi le batho, go fihlelela mošomo wa lona wa tlhabollo wa go hwetša mekgwa ya go ya go ile ya go fihlelela dinyakwa tša setšhaba, tša ekonomi le tša dithototo tša setšhaba le go kaonafatša boleng bja maphelo a bona.

Mebušo ya diprofense le wa bosetšhaba e tla oketša gabedi leswa maitapišo a yona a go thekga le go maatlafatša bokgoni bja mebasepala ka ge go nyakwa ke Karolo ya 154 ya Molaotheo le go hlagišetša go hlokomela le go thekga mebasepala.

Ke fela ge thekgo ye e tšwago go Makala fao e lego gore khuduthamaga ya profense goba ya mmušo wa bosetšhaba o tlago phethagatša tsenogare ya Karolo ya 139 go maatlafatša mmušo wa selegae.

Mo lebakeng le go na le mebasepala ye 40 ka mo nageng yeo e lego ka fase ga tsenogare ye.

Magato ao a tlago tšewa a tla sepelelana le maikemišetšo a mokgwa o moswa wa dilete wa tlhabollo, wo o nyakago go šomiša mokgwa wo o kopantšwego wa kabo ya ditirelo

Badudi ba Masepala wa Mamusa ka Leboa Bodikela ba šetše ba bone mokgwa wo o phethagatšwa, fao DDM e dirišitšwego gabotse ka nepo ya go hlwekiša mafelo a go lahlela ditlakala ao a sego molaong, go lokiša leswa diteše tša go pompa meetse go thibela go dutla ga disoretšhe mebileng, go aga ditsela le go tsenya diphaephe tša meetse, le go fana ka meetse le dintlwana tša boithomelo go dikolo tša kgauswi.

Mo ngwageng wo, re beakanya go katološa DDM go ya go dilete tše diswa tše 23, re ithuta go tšwa go dilete tše tharo tšeo lenaneo le le phethagaditšwego gona – Masepala wa Selete wa OR Tambo, Masepala wa Ethekwini le Masepala wa Selete wa Waterberg.

Go maatlafatša bokgoni bja Mmušo le go oketša boikarabelo, ke tlo saena ditumelelano tša phethagatšo ya mošomo le Ditona ka moka pele ga ge kgwedi ye e fela.

Ditumelelano tše – tšeo di theilwego go dinepišo tšeo di lego ka gare ga Tlhako ya Togamaano ya Lebaka la Magareng (MTSF) – di tla tsebišwa setšhaba gore batho ba Afrika Borwa ba kgone go rweša bao ba kgethilwego maikarabelo.

Re bona ditumelelano tše tša phethagatšo ya mošomo bjalo ka motheo wa setlwaedi se seswa sa go hloka sephiri le go rwešana boikarabelo, fao bao ba fiwago boikarabelo bja go direla setšhaba – e ka ba bjalo ka bašomi bao ba kgethilwego goba badiredi ba setšhaba – ba dire seo se emetšwego go bona.

Ke setlwaedi seo go sona bomenetša, tsogolekobong le go thwala batho ka sepitša di sa kgotlelelwego, le gore magato a tšewe kgahlanong le bao ba šomišago maatla a bona bošaedi go utswa tšhelete ya setšhaba.

Go tloga mola ke thomago go šoma ka kantorong ye, re agile bokgoni ka Kantorong ya Mopresidente le go gongwe ka Mmušong ka nepo ya go akgofiša kgatelopele ka go lenaneo leo le kwagalago gabotse la dipeakanyoleswa tša tšhoganetšo.

Re hlomile Kantoro ya Taolo ya Diprotšeke, Lekala la Mananeokgoparara le Dipeeletšo le Ditirelo tša Melawana le Dinyakišišo ka nepo ya go rarolla mapheko a go fetoša le go kaonafatša kabo ya ditirelo ka mmušo.

Makala a a šoma gotee le Khomišene ya Mopresidente ya Kgokaganyo ya Mananeokgoparara, InvestSA le Sehlophatšhomo sa Bonolo bja go Dira Kgwebo ka nepo ya go tloša mapheko a peeletšo le kgolo le go netefatša gore mmušo o laetša kgatelopele ye e bonagalago ka pela.

Ka lenaneo leo le šomago gabotse le maatla leo le hlomilwego ka gare ga mmušo, re tla nepiša kudu dipeakanyoleswa tše di lego tša tšhoganetšo gomme ra tsena gare fao go hlokagalago go netefatša gore go ba le phethagatšo ya mošomo.

MaAfrika Borwa ao a rategago,

Re ikhwetša re le nakong ya gore re tšeye diphetho ka historing ya rena.

Ke nako ya boima le kgakanego ye kgolo, le gape nako yeo e tletšego ka dikgonagalo tše ntši.

Mo mengwageng ye e fetilego ye mebedi, re šomile mmogo go aga motheo wa kgatelopele.

Bjale ke nako ya gore re age go motheo wo, re kopane, re šome, re lote.

Re ka se tlogele bokamoso bja rena go kgakanego, go go hloka kholofelo, go karogano goba go bao ba dulago ba na le maikutlo a go se loke go ya go ile go dilo ka moka tšeo di dirwago go kaonafatša maphelo a batho ba rena.

Re tla tšwetša pele leeto la rena la go kaonafatša maphelo a batho ba rena.

Re tla amogela phetogo.

Re tla hlokomela bophelo.

Re ka se tšhoge selo.

Ge re dira bjalo, re tla gopola mantšu a tlhohleletšo a yo mongwe wa borammino ba bohlokwa kudu ba Afrika Borwa, Papa Joseph Shabalala, mohlomi wa Ladysmith Black Mambazo, yo go hlokofala ga gagwe re go llelago mo bekeng ye.

Le ge a a ngwadile ka nakong ye e fapanego le ye, mantšu a gagwe a sa na le nnete:

“Re ka lebana le dithaba tše ditelele,
Re swanetše go putla mawatle a šoro,
Re swanetše go tšea sebaka sa rena ka historing,
Re phele ka seriti,
Ge re namela go fihlelela leeto la rena
Nako ye mpsha e fihlile.”

Ke a leboga.

 

Share this page

Similar categories to explore