Pego ka Mopresidente Cyril Ramaphosa ka ga Tšwelopele mo Maitapišong a Setšhaba a go Laola Leuba la COVID-19

MaAfika Borwa ao a rategago

E šetše e le mengwaga ye mebedi mola ke emago pele ga lena go tsebiša gore Afrika Borwa e tla ya legatong la go dula ka gae ga motlalanaga go laola baerase ya COVID-19.

Se e be e le legato le lešoro la moswananoši.

Eupša legato leo le ile la fokotša go phatlalala ga baerase gore mafelo a rena a kalafo – le setšhaba sa rena – ba be le nako ya go ipeakanyetša lephotho le le letetšwego la diphetelo.

Go tloga moo, re ile ra swanela ke go fetoša ka moo re arabelago leuba ka gona ka ge le fetogile, ka ge diphetelo di oketšegile le go fokotšega, gomme mafelo a rena a kalafo a bile ka fase ga kgatelelo ye kgolo.

Mo mengwageng ye mebedi maphelo a rena a be a laolwa ke leuba le.

Afrika Borwa e bile le batho bao ba fetetšwego ke COVID-19 ba 3.7 milione gomme bao ba hlokofetšego ka lebaka la COVID-19 e bile bao e ka bago 100 000.

Leuba le fetotše ka moo re šomago ka gona, ka moo re tšeago maeto ka gona, ka moo re tsenago dikereke ka gona le ka moo re kopanago le batho ba bangwe ka gona.

Le sentše mešomo ye mentši la gwahlafatša ekonomi ya rena, la dira gore dikgwebo tše dintši di tswalelwe gomme batho ba lahlegelwa ke mešomo ye e ka bago dimilione tše pedi.

Le ge go le bjale le bontšhitše ka moo maAfrika Borwa e lego batho ba go loka le go hlokomelana, bjale ka ge ba be ba thušana ka nako yeo ba bangwe ba hlokago thušo kudu.

Ge re be re kgopelwa go latela dikiletšo tša mesepelo, dikopano le ditiragalo tše dingwe tša go fapana, bjale ka maAfrika Borwa, re dirile bjalo, re tseba gore se re se direla maphelo le go phela ga rena gape le kgahlegelong ya naga.

Mo mengwageng ye mebedi ya go feta, re tšere magato a moswananoši go matlafatša lenaneo la rena la maphelo.

Re thwetšwe batho ba bantši go šogana le leuba, ra aga maokelo a mantši le dilaporotori tšeo di tla thušago go šogana le leuba gomme ra kgonthiša gore balwetši ba COVID ba hlokomelwa gabotse mo maokelong.

Bjale re fihlile makopanong a ditsela.

Bjale re lokile go tsena karolong ye mpsha ya go laola leuba.

Ka morago ga maphoto a mane a diphetelo, ke palo ye nnyane ya batho bao ba lwalago kudu gomme ba hloka go ya maokelong. Mahu le wona ga se e sale a mantši go swana le pele.

Boramahlale ba rena ba re botša gore se ke ka lebaka la gore badudi ba 60% go ya go 80% ba na le twantšhi ya baerase, e ka ba ka lebaka la gore ba šetše ba ile ba fetelwa ke baerase ye goba ka lebaka la gore ba hlabetše moento.

Go tšwa maitemogelong a mengwaga ye mebedi ya go feta, ditirelo tša rena tša maphelo di ithutile go laola bolwetši bjo gabotse.

Re tlwaetše go apara dišira molomo le dinko le go hlapa diatla kgafetšakgafetša.

Se bohlokwa kudu ke gore, 48% ya batho ba bagolo ba hlabetše bonnyane lerothodi le tee la moento.

Ka gona re tsena ngwageng wa boraro wa leuba le re na le tshepo ye ntši go feta pele.

Re bona dikarolo tše dintši tša bophelo bja rena bja ka mehla di boela sekeng, le ge leuba le le sa le gona e bile re sa tšwela pele go ihlokomela.

Re bona ekonomi ya rena e boela go šoma ka botlalo.

Re kwa letšhogo le manyami a mengwaga ye mebedi ya go feta di thoma go fokotšega.

Ka lebaka la go fetoga ga leuba, le ka lebaka la tšwelopele yeo e dirilwego ka maitapišo a rena ka moka, re ikemišeditše go fediša Seemo sa Masetlapelo a Setšhaba ka morago ga ge setšhaba se feditše go swayaswaya go melawana ya maphelo yeo e phatlaladitšwego ke Tona ya maphelo.

Melawana ye, ge e phethilwe, e tla ema legatong la melawana ya Maemo a Masetlapelo bjalo ka sedirišwa sa molao seo re se šomišago go laola leuba.

Maafrika Borwa ka moka a laletšwa go swayaswaya go melaokakanywa pele ga la 16 Moranang.

Seo re swanetšego go se kwešiša ke gore go fedišwa ga Seemo sa Masetlapelo a Setšhaba ga go bolele gore leuba le fedile.

Go no bolela gore re fetola mokgwa woo re laolago leuba ka gona, gomme re tla ba re ithekgile ka melawana ya maphelo go na le melawana ya taolo ya masetlapelo.

Seo se ra gore re ithuta go phela le baerase mo maphelong a rena.

Seo se ra gore re boela go maphelo a rena ao re bego re a phela pele re hlaselwa ke leuba.

Seo se ra gore re bulela ekonomi ya rena go ya pele, gomme re thoma ka ditiragalo tše dintši tša leago le tša setšo tšeo re bego re palelwa ke go di tsenela mengwaga ye mebedi ya go feta.

Go tloga ka Diphalane ngwaga wa go feta, naga e dutše e le go Legato la la go Lebelela Leswa la 1, seo se bolelago gore ditiragalo tše dintši di thomile gomme seo se dirwa ka dinako ka moka go latelwa ditlhahli tša maphelo.

Dikiletšo tše dintši go ditiragalo tša ekonomi di fedišitšwe.

Gonabjale re fediša dikiletšo tše dingwe gape.

Ge go tšewa sephetho sa gore ke dikiletšo dife tšeo di swanetšwego go fedišwa le gore ke dife tšeo di swanetšwego go tlogelwa di le gona, re hlahlwa – go no swana le pele – ke maele a Komiti ya Maele ya Ditona ka ga COVID-19.

Re lebeletše gape maitemogelo a dinaga tše dingwe, go akaretša tšeo di fedišitšego dikiletšo ka botlalo gomme seo sa latelwa ke go phulega ga diphetelo tše dintši le mahu a mantši.

Ka ge re tseba gore re tsena karolong ye mpsha ya go laola leuba re tšere nako go boledišana ka bophara le bakgathatema ba go fapana, go akaretša mekgatlo ya sedumedi le baetapele ba setšo.

Pejana lehono, re bile le kopano ya Khansele ya Tshepedišo ya Mopresidente, yeo e kopantšego Ditonakgolo, Boramotse ba Ditoropokgolo, Ditona le Batlatšatona, baemedi ba Mekgatlo ya Mebušo ya Selegae ya Afrika Borwa, gammogo le mekgatlo ya sedumedi le baetapele ba setšo.

Go latela dipoledišano tšeo le maele a Khansele ya Taolo ya Coronavirus ya Bosetšhaba, Kabinete e tšere sephetho sa go fokotša dikiletšo tše mmalwa bjalo ka karolo ya Legato la go Lebelela Leswa la 1.

Dikiletšo tša dikgobokano di fetogile kudu.

Mo melawaneng ya go feta, go be go gatelelwa kudu palo ye e dumeletšwego ya batho bao ba tsenelago dikgobokano.

Go tloga gonabjale ke gore mokgwa woo re tlogo o šomiša ke gore mafelo a ka gare le a ka ntle a tla dumelela seripagare sa palomoka yeo e lekanago lefelong leo ge fela e le gore ge batho ba tsena ba tšweletša bohlatse bja gore ba hlabetše moento goba ba tšweletša bohlatse bja teko ya gore ga ba na baerase bja go se fete diiri tše 72.

Eupša moo go sa tšweletšwego bohlatse bja go hlabela moento goba diteko gona palo ya kgale yeo e beilwego e tla ba yona e šomišwago – e lego batho ba 1 000 ge ba hlakanela ka gare meago le 2 000 ge ba hlakanela ka ntle ga meago.

Phetogo ye ya dikiletšo tša dikgobokano e tla ba thuša kudu mo ditiragalong tša dipapadi, setšo, boithabišo le intasteri ya ditiragalo.

Se se bolela gore ge re hlabetše goba diteko tša kgauswanyane di bontšha gore ga se ra fetelwa ke COVID-19, re tla boela ra bogela dipapadi ka mapatlelong le go tsenela dikhonsate tša mmino, ditiragatšo tša theetha, dikhonferense le ditiragalo tše dingwe.

Palo ya godimo ya batho bao ba dumeletšwego mahung e tla oketšwa go tloga go 100 go ya go 200.

Go no swana le mathomong, meletelo, dikgobokano tša ka morago ga lehu le ‘meletlo ya ka morago ga lehu’ ga se tša dumelelwa.

Go na le gape diphetogo go molawana wa go apara dišira molomo le dinko.

Go no swana le mathomong, ke kgapeletšo go apara sešira molomo le dinko sa lešela goba sa go swana le seo seo se khupetšago dinko le molomo ge o le ka mafelong a ka gare a bohle.

Le ge go le bjalo, sešira molomo le dinko ga se nyakege ge o le ka ntle.

Seo se ra gore go sa hlokega gore re apare sešira molomo le dinko ge re le ka mabenkeleng, mabenkeleng-kgoparara, diofising, difemeng, ditheksing, dipeseng, ditimeleng goba lefelong le lengwe le lengwe la setšhaba la ka gare.

Eupša ga re gapeletšege go apara sešira molomo le dinko ge re sepela mebileng goba mo lefelong leo le bulegilego, ge re itšhidulla ka ntle goba ge re tsenela dikgobokano tša ka ntle.

Melawana ya go se batamelane kudu le yona e fetogile, e nyaka gore go be le sekgoba sa metara wo tee gare ga batho go mafelo ka moka ntle le ka dikolong.

Go na le gape diphetogo go melawana ya baeti ba go tšwa dinageng tše dingwe. Baeti bao ba tsenago ka Afrika Borwa ba tla swanela ke go bontšha bohlatse bja gore ba hlabetše moento goba ba dirile diteko tša PCR tšeo di bontšhago gore ga se ba fetelwa ke COVID-19 mo diiring tša go se fete tše 72.

Baeti ka moka bao ba tsenago ka nageng gomme ba se a hlabela moento eupša ba nyaka go hlabela ba tla hlabelwa.

Magato a a tla thoma go tloga gosasa, Laboraro, 23 Hlakola 2022, ge melawana e se na go phatlalatšwa kuranteng ya mmušo.

Ka diphetogo tše di dirilwego, seo se bolela gore dikiletšo tše dintši go ditiragalo tša leago le ekonomi di tla ba di fedišitšwe.

Go ya pele, ditšhireletšo tša rena tše bohlokwa kgahlanong le bolwetši ke, sa mathomo, go hlabela le, sa bobedi, go latela magato a motheo, go swana le go apara sešira molomo le dinko ge re le ka gare ga meago.

Gore re kgone go fediša dikiletšo tšeo di šetšego go tla nyakega gore re oketše palo ya maAfrika Borwa ao a hlabelago moento.

Moento o bontšhitše gore o fokotša go lwala kudu.

Dipalopalo go tšwa mafelong a rena a kalafo, di bontšha gabotse gore go na le kgonagalo ye kgolo gore batho bao ba se ba hlabelago ba ka amogelwa bookelong goba go hlokofala ka lebaka la COVID-19.

Go hlabela moento go ka fokotša phetelo ka magaeng le mafelong a go swana le dikolo le diyunibesithi moo batho ba kopanago ka bontši.

Ka gona, le ge re amogela gore batho ba go feta 68% ba mengwaga ya go feta 60 ba hlabetše moento, re a tshwenyega ka gore ke fela 35% ya batho ba mengwaga ya gare ga 18 le 35 bao ba hlabetšego moento.,

Go bohlokwa kudu gore re hlabele batho ba bangwe ba bantši ba mengwaga ya gare ga 18 le 35, ke ka moo re thakgotšego lesolo la #KeReady kgwedi ya go feta.

Lesolo le le akaretša melaetša yeo e hlamilwego ke bafsa gomme e nepiša go hlohleletša batho ba mengwaga ya gare ga 18 le 35 gore ba hlabele.

Go tlaleletša, re rata go hlohleletša bao ba hlabetšego gore ba ye go hlabela moento wa tlaleletšo.

Ge ka moka re hlabetše, re ka šomiša maatla a rena, methopo le maitapišo a rena go aga leswa ekonomi ya rena le go hlola mešomo ye mentši yeo e nyakegago.

Mengwaga ye mebedi ya go feta, ge re tsebiša go thoma ga go dula ka gae ga batho ka moka, ke boletše gore mo matšatšing, dibekeng le dikgweding tše di latelago, ditharollo tša rena, boithomelo bja rena le tirišano ya rena bjalo ka naga di tla lekwa go feta peleng.

Ke ile ka ipiletša go rena ka moka go kgatha tema ya rena:

“Gore re se tšhoge selo, re be le kgotlelelo, gomme godimo ga tše ka moka, re bontšhe lerato.”

Batho ba Afrika Borwa ba arabetše boipiletšo bjoo, gape le gape.

Go no swana le maabane le maloba, ka moka re kgopetšwe go kgatha tema ya rena – go hlabela moento bjalo ka ge re tsena legatong le leswa la twantšho ya leuba ka tshepo le nepo.

Ke a leboga

Share this page

Similar categories to explore