Polelo ka Mopresidente Cyril Ramaphosa ka Kgatelopele ya Matsapa a Setšhaba a go Laola Leuba la COVID-19

MaAfrika Borwa a gešo,

E šetše e le dikgwedi tše tlhano ga e sale go tloga mola re tsebagatšago seemo sa masetlapelo a bosetšhaba go lwantšha leuba la coronavirus.

Go swana le ka ge ke boletše ka yona nako yeo, le ge ke santše ke sa bušeletša le gona bjalo, ga saka le gatee mo historing ya temokrasi ya rena ya naga ra welwa ke seemo se šoro ka tsela ye – seemo seo se nyakilego magato a go feta a setlwaedi le go ikuna tše ntši.

E bile dikgwedi tše hlano tše boima kudu, le gona leuba le le hlotše tshenyo ye kgolo kudu – maphelong a batho ba gaborena, ka malapeng le setšhabeng, mo peakanyong ya mmušo ya maphelo, mo ikonoming le mo maphelong a batho a tšatši ka tšatši.

Mo nakong ye ye boima seo ka moka ga rena re ratilego gore se diragale kudukudu re le maAfrika Borwa ke go dula re phetše gabotse, go bušetša sekeng mekgwa ya go iphediša le go aga ikonomi ya rena ka leswa.

Ke boledišana le lena mathapameng a lehono kgabagareng ya dika tša tshepho.

Re gatela pele twantšhong ya rena kgahlanong le COVID-19.

Dibekeng tše tharo tše fetilego, palo ya diphetelo tše diswa tše netefaditšwego e theogile go tloga palong ya godimo ya go feta 12 000 ka letšatši go fihla palogare mo bekeng ye fetilego ya go balelwa go 5 000 ka letšatši.

Palo ya bao ba fodilego bolwetšing bja coronavirus e hlatlogile go tloga go 48% ka nako ya polelo ya ka ya mafelelo gomme gabjale e eme go 80%.

Palo yeo e hlatlaganego ya ditiragalo tša leuba le ka gare ga naga ya gaborena e santše e le godimo kudu ka 583 653.

Le ge go le bjalo, palo ya bao ba sa swerwego ke leuba le e theogela fase tšatši ka tšatši, ebile ka nako ye e balelwa go 105 000.

Go itaetša baerase ye e sesefetše diprofenseng tše mmalwa, go akaretšwa Kapa Bodikela, Kapa Bohlabela, Gauteng le KwaZulu-Natal.

Ke batho ba mmalwa bao ba laetšago dika tša bolwetši bjo dinolofatšing tša rena tša maphelo.

Re hwetša gape gore ke batho ba mmalwa fela bao ba amogelwago maokelong a rena ebile nyakego ya diteko tša coronavirus e theogile.

Palo ya balwetši bao ba lego dipetlele e theogile go tloga go 10 000 mathomong ga kgwedi go fihla palong ya go balelwa go 4 000.

Se se fokotša kgatelelo dinolofatšing tša rena tša maphelo.

Ka tšatši la lehono, batho ba 11 667 go kgonthišišitšwe gore ba hlokagetše ka baka la COVID-19 ka mo Afrika Borwa.

Re llela wo mongwe le wo mongwe wa bao ba hlokagetšego le ba bangwe ba bantši bao re sa tsebego ka bona.

Mahu a batho ba ba ntši ka tsela ye ka nakwana ye nnyane ka baka la baerase ya go swana le ye ke masetlapelo a batho a bogolo bjo re bego re sa bo letela gore a ka wela setšhaba sa gaborena ka nako ya khutšo le temokrasi.

Go molaleng gore ge nkabe re sa ka ra tšea magato ka lebelo le ka maikemišetšo go swana le ka fao re dirilego – re sa ka ra tšeela seemo se hlogong go swana le ka fao re dirilego – maphelo a mantši a batho a ka be re a lobile.

E santše e le hlobaboroko ya rena ye kgolo mo dibekeng le dikgwedi tše tlago gore re tšwele pele go phološa maphelo.

Nakong ya ge ke be ke tsebagatša go tswalelwa ga naga ka bophara ka la 23 Hlakola nepokgolo e be e le go efoga tlhatlogo ya ka pejana ya go se laolege ya diphetelo le go dira gore peakanyo ya rena ya maphelo e itokišetše seemo se gabotse.

Ge re gadima morago dikgweding tše hlano tše fetilego, ditaetšo ka moka ke gore Afrika Borwa e fetile nhlorwaneng ya bolwetši bjo ebile e fetile fao palo ya bolwetši e thomago go sesefala.

Tše ntši tša dinolofatši tša rena tša maphelo di laeditše gore di tieletše, di kgona go kgotlelela le go swaragana le tlhatlogo ya bolwetši bjo.

Diponelopele tšeo di laeditšwego tša diphetelo, go amogelwa maokelong le mahu di ile tša theošetšwa fase ka ge re bone kgatelopele ye kaone kudu taolong ya bolwetši bjo.

Kgatelopele yeo e gatišwago taolong ya rena ya COVID-19 e ka be e sa kgonagala ka ntle le boikgafo le bokgoni ba dingaka, baoki le bašomedi ba bangwe ba tša maphelo, bao ba ilego ba swanela ke go itebanya le bolwetši bjo ba go se lekane le selo nakong tše ntši ba le ka fase ga maemo a boima.

Re a ba gopola, bao bontši ba bona ba fetetšwego mola ba bangwe ba lobile maphelo ba le gare ba hlokometše ba bangwe.

Tše ka moka di be di ka se kgonagale ka ntle le bašomedi ka moka bao e le go bona ba mathomothomo ba go phenkgišana le bolwetši bjo, maphodisa a banna le a basadi, mašole, bahlapetši ba sephethephethe le baithaopi bao ba bego ba le ka pelepele magatong a rena a bosetšhaba.

Re rolela ditsebi tša rena tša bongaka dikefa ditheong tša go fapafapana tša maphelo, go swana le Ditirelo tša Laporoti ya Bosetšhaba ya Maphelo (NHLS), Setheo sa Bosetšhaba sa Malwetši a go Fetela (NICD), Khansele ya Diphatišišo tša Bongaka (MRC) le Komitikeletšo ya Ditona (MAC) tšeo ka moka di tšwelago pele go kgatha tema ye bohlokwa kudu taolong ya rena ya COVID-19.

Mafelelong, kgatelopele yeo re e fihleletšego e ka be e sa kgonagala ka ntle le ka fao le ikunnego tše ntši ka gona, batho ba Afrika Borwa.

Ke lena bao le itlwaeditšego dikiletšo tše mabapi le go apara dimaseke, go šielana sekgala le go hlweka gabotse ebile ge le be le dira bjalo le thušitše go phološa maphelo.

Eupša le ge e le gore go nale dika tša tshepho, re ka se kgone ebile re ka se ke ra lahlela toulo.

Ge re le gare re fefoša dikiletšo, kotsi ya diphetelo yona ga e sesefale.

Gabotsebotse, kotsi ya diphetelo e ba ye kgolo ge batho ba bantši ba boela mešomong, ka baka la ge ba na le leemaema le le ntši le ge go nale menyetla ye mentši ya go kopana.

Ka gona re ka se ke ra iketla goba ra hlokomologa ditemošo tša maphelo tšeo re tsebago gore re swanetše go di latela.

Ge re ka nyebiša ga nnyane ka temošo ya rena nakong ye re ka bona tlhatlogo ya godimodimo ka palo le ka kelo ya go feta ye re bonego go fihla mo re lego gona.

Re bone se se direga dinageng tše dingwe, fao dikiletšo tša go tiišeletšwa letsogo di ilego tša swanela ke go phethagatšwa gapegape ka nakwana ye kopana ka baka la ge kelo ya diphetelo e hlatlogile morago ga go fefoša melao.

Re rumile ka la gore kelo ya fase ya diphetelo yeo re itemogelago yona e swanetše go re fihliša seemong seo re fefošago dikiletšo tšeo re nago le tšona go fihla gabjale.

Le ge go le bjalo, ye ke nako ya gore re ntšhe mahlo dinameng le go ba le tlhokomelo ye kgolo.

Re swanetše gore ka moka ga rena re tšwelepele go apara dimaseke tša mašela tša go pipa nko le molomo nako le nako ge re etšwa ka magaeng.

Re swanetše go šireletša batšofadi le bao ba nago le malwetši a mangwe gore ba se be kotsing ya baerase ye.

Re swanetše go tšwelapele go itlwaetša go šielana sekgala le go netefatša gore mengwako e tsentšha moya gabotse.

Re swanetše go tšwelapele go fokotša maeto a rena gore e be ao a lego maleba fela, go efoga dikgobokano tša batho le go gopola go hlapa matsogo kgafetšakgafetša goba go sanithaesa matsogo a rena.

Gabjale re a tseba gore palo ye kgolo ya batho bao ba fetetšwego ke baerase ye ga ba laetše dika tša bolwetši ebile le bona go ka direga gore ba se tsebe gore ba fetetšwe.

Nkaba ke fetetšwe, le wena o ka ba o le bjalo.

Ka go dula re gopola se, wo mongwe le wo mongwe wa rena o swanetše go itšea o kare o fetetšwe ke baerase le go tšwelapele go itshwara ka maikarabelo gore re seke ra e fetetša bathong ba bangwe.

Ke a tseba gore dikgwedi tše hlano tša go feta di be di le boima kudu setšhabeng sa gaborena le go yo mongwe le wo mongwe wa rena.

Go mang le mang, bolwetši bjo bo hlakahlakantšhitše bophelo bja ka mehla.

Eupša go diketekete tša batho, ebile gape maima le tlala.

Bo hlotše bohloko, letšhogo le tlalelo yeo e sa swanelago go lebana le motho.

Bolwetši bjo bo nyakile tekatekano yeo e etšwego tlhoko magareng ga go phološa maphelo le go šireletša ditsela tša go iphediša, magareng ga leuba le la masetlapelo le khunyelo ya ikonomi ye tseneletšego.

Bolwetši bjo bo nyakile boikgethelo bjo boima ka ditlamorago tša go fihla kgole.

Le ge e le gore magato ao re a tšeerego a feleditše ka maima a magolo, re tseba gabotse gore seemo sa tlhatlogo ya go se laolege ya diphetelo le peakanyo ya maphelo yeo e šitwago ke go kgotlelela, a ka be a bile šoro kudu.

Ka nako ye, kgabagareng ya dika tša tshepho, re komana madula a bapile gore re tsene kgatong ye mpsha mo magatong a rena leubeng le.

Ka baka la magato ao re a tšeerego, re le ka moka le ka o tee ka o tee, mo dikgweding tše mmalwa tše fetilego, re fokoditše kelo ya diphetelo.

Re imolotše kgatelelo ye ntši ye bego e le godimo ya peakanyo ya maphelo.

Ka gona go hlahlwa ke ditsebi tša maphelo le ka morago ga go rerišana le mmušo wa profense le pušoselegae, Kabinete e tšeere sephetho sa go theošetša naga ka bophara go maemotemošo a bobedi, go thoma bošegogare ba Mošupologo, 17 Phato 2020.

Maemotemošo a bobedi goya ka leano leo le lekaneditšwego kgahlanong le kotsi go swaragana le leuba le go ra gore go nale phatlalalo ya magareng ya baerase ya COVID-19 ka boitukišo bjo lego godimo kudu bja peakanyo ya maphelo.

Go theošetšwa maemong a bobedi gora gore re ka fediša dikiletšo tša go batamela tšohle mabapi le go tšwetšwapele ga ditiragalo tša ikonomi go ralala diintasteri ka moka.

Ditiragalo tša ikonomi di tla dumelelwa ge fela go latelwa ditshepedišo tša maphelo tše nyakegago le tše maleba tša go tiišeletšwa letsogo le magato a tlhokomelo ao a bolokegilego a le gona.

Ka gona, diphetogo tšeo di latelago di tla tsenywa tirišong ka fase ga maemotemošo a bobedi:

Dikiletšo ka moka tša maeto a magareng ga diprofense di tla fedišwa.

Madulo, mafelo a go amogela baeng le maeto ka kakaretšo a tlo dumelelwa go ya ka ditshepedišo tše dumeletšwego go netefatša go šielana sekgala.

Diresturente, dipara le dithabene di tla dumelelwa go šoma goya ka ditshepedišo tšeo di dumeletšwego tša dinako tša go bulwa le palo ya batho.

Dikiletšo ka thekišo ya motšoko di tla fedišwa.

Go fegwa ga thekišo ya bjala go tla fedišwa go ya ka dikiletšo tše itšego.

Bjala bo tla dumelelwa go nwelwa fao go rekišetšwago gona mo mafelong a go ba le dilaesense go fihla fela ka iri ya lesome bošego.

Mafelo a bjala a tla dumelelwa go rekiša bjala gore bo se nwelwe fao go tloga Mošupologo go fihla ka Labone ka nakong ya iri ya bosenyane mesong go fihla iri ya bohlano mathapama.

Dikiletšo tša dikeletelo tša malapa le tša leago le tšona di tlo fedišwa, le ge e le gore motho mang le mang o hlohleletšwa go ba le tlhokomelo ye kgolo le go tšea ona maeto a ge fela go le maleba.

Diphetelo di tlwaelegile ka go ba gona ka nako ya diketelo tša ka malapeng, ka go bea maloko a lapa kotsing le go iša lehung ka nako tše dingwe go ba bangwe ba maloko a lapa.

Go šielana sekgala go swanetše go latelwa, batho ba swanetše go tšwelapele go apara dimaseke ka nako tšohle le gona ba swanetše go ba le tlhokomelo ye kgolo go šireletša batšofadi le batho bao ba nago le malwetši a mangwe.

Go tlwaelana le batho ga gwa swanela go re dumelela go lebala magato a a tlhomokelo.

Ge re le gare re fefoša dikiletšo, go maleba gore a mangwe a magato a swanetše go dula a le gona go fokotša diphetelo le go šireletša peakanyo ya maphelo.

Ka gona, dikiletšo tša bjale ka maeto a boditšhabatšhaba di tla dula di le gona.

Dikgobokano tša batho ba go feta 50 di ka se dumelelwe. Magareng ga tše dingwe, dikgobokano tše di akaretša mahu le ditiragalo tša sedumedi.

Babogedi ba ka se dumelelwe ditiragalong tša dipapadi.

Kiletšo ya mesepelo ya batho e tla dula e le gona magareng ga iri ya lesome bošego le iri ya bone mesong.

Re santše re tšwelapele go hlohleletša batho go dula ka magaeng ge ba kgona, le gore, ge go kgonagala, ba šome ba le ka magaeng, kudukudu ge mengwaga ya bona e le ka godimo ga ye 60 goba ge ba na le malwetši a mangwe.

Gore dikiletšo tšeo di šaletšego di dule di latelwa le go tšwelapele ka ye mengwe ya metheo ya magato a rena a maphelo, go maleba gore re oketše gapegape seemo sa masetlapelo a bosetšhaba go fihla ka la 15 Lewedi 2020.

Ka kgato ye mpsha ya magato a rena, re swanela ke go hloma ditlwaedi le mehuta ya maitshwaro ao re swanetšego go tšwelapele go itlwaetša ona nako ye tlago.

Baerase ye e santše e tla ba gona dikgwedi tše ntši ebile go a ntshwanela gore ke lebogiše maAfrika Borwa bao ba fetotšego mekgwa ya bona ya go phela gore ba fihlelele seemo se re lego ka gare ga sona.

Ke swanetše go bolela ka tema yeo e kgathwago ke baetapele ba setšo le ba sedumedi ba ditumelo ka moka bao ba re filego tlhahlo ya ka fao dikgobokano tša sedumedi le tša setšo di ka fetošwago nakong ya coronavirus.

Re amogela tema ya makgotla a mo setšhabeng go ralala naga ka bophara ao a hlohleletšago temošo mabapi le bolwetši bjo le go rapa batho go tšea magato go efoga go phatlalala ga baerase.

Ona a akaretša mekgatlo ya dipapadi, mekgatlo ya dipolotiki, diyunione tša bašomi, distokofele, disoswaethe tša poloko, dihlopha tša basadi, makgotla a dikgwebopotlana, mekgatlo ye lego setšhabeng le ditheo tša baswa.

Ke ka wona mošomo wo gore magato a rena godimo ga coronavirus a tla ba le ditlamorago tše kgolo.

Go bapa le tlhokomelo ya motheo yeo ka moka ga rena re ka e tšeago, re kaonafatša bokgoni ba maphelo a mmušo gore re tle re kgone go hlaola, go beela ka thoko, go dira diteko, le go phekola bao ba fetetšwego le go lota mohlala wa yo mongwe le yo mongwe yo a kopanego le bao ba fetetšwego gore ba ipeele thoko le batho ba bangwe.

Matšatšing ao a tlago, re tla kwalakwatša sedirišwa se seswa se maatla go thekga matsapa a rena a go lota mehlala ya bao ba kopanego le bao ba fetetšwego ka mokgwa wa ditšithale.

Godimo ga mokgwa wa setlwaedi wa go lota mehlala ya bao ba fetetšwego le kanale ya WhatsApp ya bosetšhaba, sedirišwa sa sellathekeng se tla šomišwa go lemoša bao maina a bona a lego ka sellathekeng ka bjako mola e šireletša maina a bona gore a se tsebege le go ba dira bohlokaina.

Tona ya Maphelo, a emetše mmušo legato, o kgopetše Molaodipharephare wa Mokgatlo wa Lefase wa Maphelo (WHO), Ngaka Tedros Ghebreyesus, go romela ditsebi ka mo Afrika Borwa go maatlafatša matsapa a rena kgahlanong le coronavirus.

Re amogela ka atla tše pedi thekgo ya go tšwa WHO, yeo e tlišitšego ditsebi tše 43 ka mo Afrika Borwa go thuša ditsebi tša rena tša maphelo tša go šoma ka thata go lwantšha leuba le.

Ba šetše ba re fa thekgo mabapi le tshekatsheko ya mauba, taolo ya diphetelo, taolo ya ditiragalo le dikamano le setšhaba.

Re swanetše go tšwelapele go fokotša go phulega ga bolwetši ditikologong tše nago le kgonagalo ya godimo ya go ba kotsing, kudukudu ka magaeng a batšofadi, dinolofatšing tša maphelo a megopolo le ditheong tše dingwe.

Re tla maatlafatša matsapa a rena a go phethagatša magato a maphelo le a polokego mafelong a mošomo, mabenkeleng le ka gare ga dinamelwa tša bohle, go šireletša bašomedi ba rena le banamedi le go hlola tikologo ye bolokegilego gore dikgwebo di šome.

Ka ge masetlapelo a a re kopantšhitše mmogo bjalo ka setšhaba, re le ngatana ye tee kgahlanong le lenaba le swanago, a utolotše le ye mengwe ya mekgwa ya go se loke setšhabeng sa rena.

Re itemogetše magato a batho ba bangwe ka noši bao ba nyakago go ikhola ka ditsela tša bofora go tšwa leubeng le.

Re tšeere sephetho sa go emiša se le go dira gore bao ba amegago ba ikarabele, ebile re tla tsebiša naga kgafetšakgafetša ka kgatelopele yeo re e dirago.

Re tšwelapele go phenkgišana le leuba la dikgaruru kgahlanong le basadi.

Re tšwelapele ka mošomo wa go maatlafatša magato a peakanyo ya toka ya bosenyi, go fana ka thekgo ye kaone go bao ba phologilego dikgaruru tša go ikala ka bong, le go maatlafatša magato a thibelo, e le go se bohlokwa kudu.

Ka go latela magato ao re a hlomilego bjalo ka karolo ya setlamo sa R500 bilione sa kimollo ya leago le ya ikonomi, re tšwelapele go rerišana le bagwebišani ba rena setšhabeng le bašomi ka fao re ka swarelelago le go kaonafatša thekgo yeo e fiwago dikhamphani, bašomedi le malapa.

Kimollo ye nngwe ya go fefolwa ga dikiletšo e refa monyetla wo mogologolo go tloga mola leuba le le thomago gore re kgone go tsošološa ikonomi ya rena ya go goga ka kgara.

Le ge re bula ditiragalo tša ikonomi, go tla re tšea nako ye teletšana gore diintasteri le dikgwebo di kaonafale, ebile go santše go nale mošomo wo montši wo o swanetšego go dirwa.

Ka Labone, ke bile le Kopano le bagwebišani ka moka ba NEDLAC, e lego mmušo, bašomi, dikgwebo le setšhaba.

Gabjale re šoma mmogo lenaneong la ka pejana la kaonafalo ya ikonomi leo le beilego pele tšhireletšo le tlholego ya mešomo.

Re tla be re dira dikwalakwatšo ka ditlamorago tša mošomo wo dibekeng tše mmalwa tšeo di tlago.

Re ka se ke ra šomiša sebaka se fela go bušetša Afrika Borwa sekeng fao e bego e le gona pele eupša re tla se šomiša le gape go fetoša naga ya gaborena gore e lekalekane, e be le toka le go ba le ikonomi ya mafolofolo kudu.

Badudi bao ba rategago,

Dinako tše boima di sa tla kua pele.

Le ge go le bjalo, re laeditše boitsetsepelo ba rena bjalo ka setšhaba mo dikgweding tše hlano tša go feta.

Mošomo wo lego pele ga rena ke go diriša matsapa ao a swanago ao ka ona re phenkgišanego le leuba le maitekelong a rena a kaonafalo ya ikonomi.

Re itemogela ledimo le le telele le boima.

Re itemogela maima a magolo le go hlobaetšwa ke ditahlegelo tša go se kgotlelelege.

Eupša re tšwelapele go ema senna kgahlanong le tlhaselo ye.

Re tšeere magato go itšhireletša, go šireletša setšhaba sa rena le naga ya gaborena.

Mahlasedi a seetša a bonagala leratadimeng.

A re tšweleng pele go ba le tlhokomelo ye kgolo, re dule re ntšhitše mahlo dinameng.

A re tšweleng pele go ba ngatana ye tee maikemišetšong a rena a go fenya baerase ye.

A re tšweleng pele goba setšhaba se tee, re ikemišetše, re be le tshepho le hlohleletšo.

Morena boloka setšhaba sa gešo, Setšhaba sa Afrika Borwa.

Anke Morena a šegofatše Afrika Borwa le go boloka batho ba yona.

Ke a leboga.

Share this page

Similar categories to explore