Polelo ka Mopresidente Cyril Ramaphosa mabapi le Tšwelopele ya Maitekelo a Mmušo a go laola Leuba la COVID-19

MaAfrika Borwa a gešo,

Ke bolela le lena mathapameng a e le ge re thoma tema e mpsha ya ntwa kgahlanong le kokwanahloko ya corona. 

Pejana lehono, nna, Motlatšapresidente David Mabuza, Tona ya tša Maphelo Ngaka Zwelini Mkhize mmogo le Tona Khumbudzo Ntshavheni re ile ra amogela morwalo wa mathomo wa meento ya COVID-19. 

Morwalo o, wo o nago le ditšhwaana tše milione o tee tša moento wa Covishield woo o tšweleditšwego ke ba Setheo sa Serum go la India, o fihlile Boemafofaneng bja Boditšhabatšhaba bja OR Tambo mathapameng a lehono. 

Moento wo o kaonafaditšwe ke ba khamphani ya tša meriana elego AstraZeneca mmogo le Yunibesithi ya Oxford. Afrika Borwa e bile ye nngwe ya dinaga tšeo diteko tša go lekola go šoma ga moento di dirilwego gona. 

Go fihla ga meento ye go tliša tshepišo ya gore ka nnete re ka kgona go fetola dilo mo bolwetšing bjo, bjoo bo hlotšego masetlapelo le matshwenyego a mantšhi ka nageng ya rena le lefaseng ka bophara. 

Lebelo le mokgwa woo meento e meswa e dirwago ka gona ke tlholompsha historing ya bophelo bja batho gomme di šupa tšwelopele e kgolo yeo batho ba ka e fihlelelago ge ba lebagane le tšhošetšego ya maphelo a bona. 

Afrika Borwa e bile karolo ya leeto le la go kgahliša leo le tšerwego ke lefase go nyakana le tharollo ya saruri mo leubeng la COVID-19. 

Ke rata go leboga maAfrika Borwa ka moka ao a ithaopilego go kgatha tema ditekong tšeo di fapafapanego tša meento, mmogo le go reta bafatišiši bao ba etilego pele diphatišišo tše. 

Bontšhi bja bafatišiši ba borena ba kgathile tema diphatišišong tša moswananoši ka lekaleng la ditšenomiki ka go fana ka tshedimošo e mpsha ya mabapi le kokwanahloko yeo laetšago mohuta wo o tsebegago bjalo ka 501Y.V2.

Bjale ka ge meento e fihlile, e tla dirwa diteko go la Laborathoring ya Taolo ya Bosetšhaba go netefatša gore e sa le seemong sa maleba morago ga go fofišwa. 

Morago ga diteko, meento e tla phatlalatšwa naga ka bophara go ya go bašomedi ba tša maphelo bao tšatši ka tšatši ba beago maphelo a bona kotsing e le ge ba phološa a mangwe maphelo. 

Re swanetše go netefatša gore ba bolokegile ge ba re lwela. 

Go ya le ka leano la rena la kabo ya meento, bašomedi ka moka ba tša maphelo ka lekaleng la setšhaba le la poraebete e tla ba bona ba mathomo ba go entelwa. 

Mafapha a tša maphelo a diprofense a tlišitše maano a ona a kabo, gomme re šetše re hlathile mafelo a 200 ao meento e tla abjago go ona. 

Ge re feditše go entela bašomedi ba tša maphelo, re tla ya Legatong la Bobedi la leano la moento la bosetšhaba, leo le tla akaretšago bašomedi ba makala a bohlokwa, batho ba mengwaga ya ka godimo ga 60, batho bao ba nago le malwetši ao a sa folego mmogo le bao ba dulago mafelong a bjalo ka mafelokokelo le dihosetele. 

Legatong ka Boraro re tla aba meento go batho ka moka ba bagolo bao ba šetšego. 

Ke a tseba gore bontšhi bja lena le tla be le botšiša potšišo e bohlokwa ya gore motho a ka fihlelela bjang moento ge a wela ka magorong ao ke boletšego ka ona. 

Lefapha la tša Maphelo le tlile ka Electronic Vaccine Data System yeo go yona boingwadišo le kabo di tla diragalago. Se se tla kgontšha go humana tatha ka moka ya maleba yeo e amanago le tshepedišo ya moento. 

Sistemo ye e dumelela motho go ngwadiša leina la gagwe ge a na le maswanedi a go entelwa lefelong la go enta la kgauswi le yena. Sistemo e tla rekota meento ge e le gare e entelwa. 

Bjale ka ge ke boletše polelong ya ka yeo e fetilego, re tlo humana meento go tšwa baabing ba bantšhinyana. 

  • Go tlaleletša meento e milione ya Covishield yeo re e amogetšego lehono, re letetše e mengwe ya go lekana seripa sa milione go tšwa Setheong sa Serum sa India go fihla mafelelong a Dibokwane. 
  • Re kgonne go reka meento e dimilione tše 12 go tšwa go COVAX, yeo e boletšego gore e tla ba e kgonne go lokolla meento e dimilione tše pedi ka kgwedi ya Hlakola. 
  • Re rekile meento e dimilione tše senyane go tšwa Johnson & Johnson, yeo e tlo abiwago kotareng ya bobedi. Johnson & Johnson e thwetše Aspen, elego ye nngwe ya dikhamphani tša borena tša meriana, go tšweletša meento ye ka Afrika Borwa. 
  • Go tlaleletša seo, Pfizer e tshepišitše meento e dimilione tše 20 gomme e tlo di aba ka kotareng ya bobedi. 

Re mo dipoledišanong tša mafelelo le batšweletši go tšweletša meento ya tlaleletšo. 

Afrika Borwa e tlo amogela kabo ya meento ka thušo ya Mokgatlo wa Dinagakopano tša Afrika (AU) wo o boledišanago le batšweletši gore ba rekiše meento yeo e tlago e le ngata e tee gomme ya phatlalatšwa le dinaga tša go fapafapana. 
Ka Sehlophatšhomo sa go Reka Meento sa Afrika sa AU, go fihla gabjale re rekile meento e bilione re rekela kontinente ka moka. 

Dimilione tše 700 tša meento ye di tlo tšwa go COVAX, gomme dimilione tše makgolotharo di sepedišwa ke Sehlophatšhomo sa go Reka Meento sa Afrika.

Re tlo hwetša meento e mengwe yeo re tlo e fiwago ke dikhamphani tšeo di fapafapanego tša poraebete go tlaleletša go yeo e hlokwago ke kontinente ya borena. 

MTN, elego ye nngwe ya dikhamphani tša borena tšeo di šomelago le dinageng tše dingwe go kgabaganya kontinente ya Afrika, e fane ka $25 dimilione go reka meento e dimilione tše šupa yeo e tlo abiwago dinageng tša kontinente ya Afrika mo dibekeng tše tlago. 
Ke rata go reta MTN bakeng sa kabo ye ye botse, gomme ebile ke ipiletša go dikhamphani tša poraebete go gata mohlala wa MTN. 

Mošomo woo o tšwelego diatla o šetše o dirilwe ka tšhomišano le lekala la poraebete, gomme ke thabile gore go na le boikgafo bjo tiilego bja go thekga maitekelo a bosetšhaba a kabo ya meento. Se se akaretša kabo ya mašeleng yeo e hlokegago ge go etla dinamelweng tša go rwala meento, phatlalatšong mmogo le tshepedišong. 

Se se tlišitše tšhomišano e tiilego gareng ga lekala la setšhaba le la poraebete ka mešomo ya go fapafapana, gomme ona a kopana tšatši ka tšatši go fihlelela kabo yeo e atlegilego. 

Re ikemišeditše go reka meento yeo e lekanego go fihlelela thibelabolwetši ya setšhaba. 

Mo ke ge setšhaba ka bontšhi se entile gore se se fetelwe ke kokwanahloko gore bao ba sa entwago ba šireletšege. Se se tla dira gore go fetelwa ke kokwanahloko go se tšwe taolong.
Boramahlale ba borena ba akanya gore go na le kgonagalo ya gore re ka fihlelela thibelabolwetši ya setšhaba ge dipersente tše 67 tša setšhaba di šireletšegile. 

Se ke palo ya go ka ba dimilione tše 40 tša batho ba ka mo Afrika Borwa. 

Re tla leka ka maatla ka moka maitekelong a rena a go netefatša gore meento yeo e lekanego e a rekwa gore re fihlelele thibelabolwetši ya setšhaba ka nageng ya borena. 

Meento yeo re e rekago e fetile ditekong tšeo di tseneletšego, ya feta magatong a go fapafapana a diteko, go balwa le diteko tšeo di akaretšago diketekete tša batho. 

Go tlaleletša tabeng ya go lekola go šoma ga tšona, diteko tše di hlametšwe gape go laetša ditlamorago le dipelaelo tša mabapi le polokego. Ke moka balekodi bao ba ikemetšego ba lekola tatha go tšwa go diteko tše go netefatša gore ga di na kotsi. 
Meento yeo re e rekago e laeditšwe go ba yeo e bolokegilego ka ditekong tše kgolo go kgabaganya dinaga tše ntšhi. 

Ka moka re nyaka go ipona re lokologile go tšwa bolwetšing bjo. Ka moka re nyaka go bolokega mmogo le bao re ba ratago. 

Re ikemišeditše go dira gore moento o ye bathong ka moka ba bagolo bao ba dulago ka Afrika Borwa, go se na gore ke badudi ba ka nageng goba ba kae. 

Re tlo tla ka mekgwa ya go lebana le tlhohlo ya batšwantle bao ba sego molaong gore, bjalo ka batho ba bangwe ka moka, re kgone go ba ngwadiša semolao le go nyakisiša gore ke bafe ba entilwego le bao ba sego ba entelwa. 
Go kgahlegelong ya bohle gore re humane moento ka bontšhi ka moo go kgonegago. 

Efela ke nyaka gore ke kwagale botse. Ga go na motho yo a tlo gapeletšwago go entelwa. Ga gona motho yo a tlo iletšwago go sepela, go ingwadiša sekolong goba go tšea karolo go eng goba eng ya setšhaba le ge ba se ba entelwa. 
Ga go na motho yo a tlo entelwago ka kgapeletšo, ebile go ka se be le moento woo o abiwago ka sephiring. 

Mabarebare ao a rego se ke nnete ga se ona, ke maaka ebile a kotsi. 

MaAfrika Borwa a gešo,

Taba ya mathomo ye botse ke go fihla ga meento lehono. 

Ya bobedi ke ya gore re ngwadišitše koketšego ya diphetetšo ya tšatši ka tšatši ya fasefase esale go tloga mathomong a Manthole ngwagola. 

Botsebotse palo ya diphetetšo tše diswa e be e le gare e theoga mo dibekeng tše tharo tšeo di fetilego, gomme se se laetša gore bjale re fetile sehloa sa lephoto la bobedi la diphetetšo. 

Mo matšatšing a šupa ao a fetilego, palo ya diphetetšo tše diswa e be e ka ba 5 500 ge e bapetšwa le tša go feta 10 000 mo matšatšing a šupa a pele ga fao. 

Ka mantšu a mangwe, palo ya diphetetšo tše diswa e theogile go batamela seripa sa tša peleng. 
Palo ya bao ba amogelwago maokelong le yona e a theoga. 

Sehloeng sa lephoto la bobedi go bile le batho ba gofeta 2 300 bao ba amogetšwego maokelong ka letšatši. Se se theogetše go ba 295 mafelelong a letšatši la di 29 Pherekgong. 
Le ge go bonala re swere tsela ya maleba, re sa itemogela palo ya godimo ya diphetetšo. 

Re thabišwa ke gore batho ba bantšhi go kgabaganya naga ba latela melao ya dikiletšo yeo re e beilego gomme ebile ba latela ditaelo tša motheo tša maphelo tšeo di hlokegago go thibela diphetetšo. 

Ke rata go leboga dimilione tša nmaAfrika Borwa ao a ilego a kgotlelela melao ya dikiletšo tša mosepelo le mabaka a bona gore diphetetšo di se golele godimo le gore go bolokwe maphelo. 
Le kwešišitše gore go sepela mabopong, dipikiniki ka diphakeng mmogo le diphathi tša bošego ga di bohlokwa go feta polokego ya bophelo yeo tlišitšwego ke dikiletšo tše. 

Le ge dikiletšo tše e le tša nakwana, tobo ya bophelo yona ke ya saruri. 

Le ge go le bjalo, re a tseba gore mekgwa yeo e hlokegago go laola go phatlalala ga kokwanahloko e tlišitše mathata le maima go batho ba bangwe. 

Re tloga re tseba gore dikiletšo tše di amile dikgwebo gampe gomme ebile di amile le mešomo ka makaleng a tša dihotele, boeti mmogo le a mangwe ao a amanago le ona.  

Ke ka fao re ikemišeditšego gore dikiletšo tše di se sa tšwela pele ge go sa hlokagale gore re kgone go laola leuba le le go fokotša mahu. 

Ke ka lona lebaka le ge re tla tšwela pele go šoma le dikgwebo le bašomi ka makaleng a go tsošološa dikgwebo le mešomo mo lebakeng la gabjale le la nako e e tlago. 

Mo matšatšing a se makae ao a fetilego re lekotše seemo sa leuba le. Re nyakile maele go tšwa go ditsebi ra ba ra boledišana le baemedi ba mebušo ya profense le ya selegae gape le baetapele ba setšo. 

Ge diphetetšo tše diswa di theoga, dipalo tša go amogelwa ga batho maokelong mmogo le tša mahu le tšona di theoga, Kabinete e tšeere sephetho sa go fokotša dikiletšo tše ntšhinyana ka tlase ga Legato la Boraro leo le beakantšwego leswa. 

  • Diiri tša kiletšo ya mosepelo bjale e tlo ba go tloga ka 11 bošego go fihla ka 4 ya masa. 
  • Dikgwebo le dikhamphani di tlo hloka gore di tswalele ka iri ya lesome gore bareki le bašomi ba kgone go fihla gae pele nao ya kiletšo e thoma.
  • Dikgobokano tša dihlopha tša ditumelo di tla dumelelwa ge di latela melao ya tša maphelo. 
  • Dikopano tše bjalo di se ke tša ba le batho bao ba fetago 50 ge di direlwa ka gare ga lefelo leo le tswalelegilego, goba ba 100 ge ba kgobakanela ka ntle. Moo lefelo elego le lennyane go ka akaretša palo tše ke boletšego ka tšona, gona batho ba se fete dipersente tše 50 tša madulo a ka moo lefelong. 
  • Mafelo a setšhaba a bjalo ka mabopo, matamo, dinoka, diphaka le matangwana a go rutha a tla bulwa ge a latela melao ya tša maphelo.
  • Dikiletšo go thekišo ya bjala di tla fokotšwa.
  • Go rekišwa ga bjala ke mafelo ao a nago le laesense ya go rekiša bjala efela bo sa nwelwe fao, go dumeletšwe go tloga ka Mošupologo go fihla ka Labone, go tloga ka 10 mesong go fihla ka 6 thapama. 
  • Mabenkele, mafelo a merara, dipolasa tša merara, mafelo a go hlotla mmogo le a go apea bjala a tla kgona go rekiša bjala bjoo bo ka se nwelwego fao dinakong tša bona tša mošomo. 
  • Go rekišwa ga bjala ke mafelo ao a nago le laesense ya go dumelela batho go nwela fao, a bjalo ka diresturente le dithabene, go tla dumelelwa beke ka moka go tloga ka 10 mesong go fihla ka 10 bošego. 

Diphetogo tše di tlišitšwe ke go fokotšega kudu ga go amogelwa ga balwetši ba COVID-19 maokelong diprofenseng ka moka, gomme se se fokotša kgatelelo go bašomi ba maokelong le mepete ya gona. 
Ke rata go ipiletša go batho ka moka gore a re nweng ka maikarabelo gore go se tlo ba le koketšego ya dikgobalo goba koketšego ya diphetetšo tša go tlišwa ke maitshwaro a mabe. 
Ge re le gare re fokotša dikiletšo gape, motho yo mongwe le yo mongwe o swanetše a be le maikarabelo.
A re gopoleng gore le ge go bile le tšwelopele yeo re e bonego, palo ya diphetetšo tše diswa e sa le godimo gomme ebile go sa na le kotsi ya gore di gole le go feta. 
Ka fao, go bohlokwa gore naga e no ba mo legatong la boraro, elego seo se laetšago kotsi yeo e tšwelago pele ya diphetetšo. 
Mekgwa ya go fapafapana ya thibelo e tla no dula e le gona. 

  • Dikopano tša setšhaba, ditiragalo tša sepolotiki, dikopano tša dikgoro tša setšo le dikgobokano mabaleng a dipapadi di ka se dumelelwe. 
  • Se ga se akaretše dikereke le mahu mmogo le tše dingwe dikgobokano tšeo go boletšwego ka tšona ka melawaneng tše bjalo ka diresturente, dimisiamo le mafelo a boitšhidullo. 
  • Mahung go ka ya feela batho bao ba sa fetego 50, gomme go swanetše go be le sekgoba gare ga batho, go be le disanithaesa gomme batho ba apare dimaske. 
  • E sa dutše e le kgapeletšo gore motho yo mongwe le yo mongwe a apare maske ge a le lefelong la setšhaba.

Le ge re tla be re aba meento naga ka bophara ngwageng o ka moka, ebile re šoma ka maatla go fokotša palo ya diphetetšo tše diswa, re tlo hloka go tšwela pele go latela mekgwa ya go fokotša diphetetšo.

Se se bohlokwa kudu ka ge mohuta o moswa wa kokwanahloko elego 501Y.v2 o šetše o phatlalala le naga. 

Re a tseba gore mohuta wo o fetela ka pela go feta wa peleng, gomme go na le kgonagalo ya gore o hlole koketšego e ntšhi ya diphetetšo le go bea mafelo a tša maphelo ka tlase ga kgatelelelo. 
Se sengwe gape ke gore re na le tsebo e tletšego ya mekgwa ya diphetetšo. 

Ge leloko la lapa le na le COVID-19 gomme mekgwa ya tlhweko e sa latelwe, go ba le kgonagalo e kgolo ya gore phetetšo e fihle le go maloko a mangwe a lapa. 

Ka fao, batho bao ba ikhumanago ba bile kotsing ya kokwanahloko goba ba fetetšwe ke COVID-19 ba swanetše ba ipeele thoko ka gae, ba se batamele maloko a mangwe a lapa goba, ge se se sa kgonagale, ba ye lefelong la boipeelothoko la mmušo. 
Go ba mafelong ao go tletšego batho goba go fetša nako motho a le ka mafelong ao a tswaletšwego ebile a sa tsene moya gabotse go oketša kotsi ya go fetelwa ke kokwanahloko ka moo go makatšago. 

Ke ka lona lebaka le ge o swanetše o efoge mafelo ao a tswalelegilego ka moo go kgonegagogomme o bule le matsikangope go fokotša phatlalalo ya kokwanahloko ka moya. 

Diphatišišo di bontšhitše gore kotsi ya diphetetšo tša kokwanahloko e ka ba godimo makga a masomepedi ka mafelong ao a tswalelegilego go feta ao a lego ka ntle. 

Re tšwela pele go kgopela maAfrika Borwa ka moka go bula sekgoba sa mitara le seripagare. 

Re hlohleletša bengmešomo go dumelela bašomi go šomela ka gae ge go kgonega gore ba se be kotsing ya diphetetšo go sa hlokagale. 

Gomme gopolang, le ge o se na dika tša phetetšo go a kgonega gore o fetetše batho ba bangwe. 

Bjale, aparang dimaske gomme le netefatše gore di khupetša nko le molomo ge o le mafelong a setšhaba. 

Ge go hlokega gore o be le poledišano le bagwera le meloko, dira seo ka ntle fao go bulegilego. 

MaAfrika Borwa a gešo,

Esale phetetšo ya mathomo ya COVID-19 e eba gona ka mo nageng, re nthitše ditlabela tša rena kamoka tšeo re nago le tšona go šireletša maphelo le boitekanelo bja maAfrika Borwa kamoka. 
Re bile le mahlatse kudu go hwetša thekgo go tšwa lefaseng ka bophara. 

Mathapameng a ke rata go iša ditebogo go mmušo le batho ba Cuba ka thušo ya bona yeo e tšwelego matsogo. 

Ka go latela histori ya sona, setšhaba sa sehlakahlaka se se sennyane se bontšhitše thekgo go dinaga tšeo di amilwego kudu gomme sa romela batho ba yona ba 3 700 go ya lefaseng ka bophara go yo thuša go lwantšhana le COVID-19. 

Ka go leboga maitapišo a, Kabinete ya Afrika Borwa e fetišitše tšhišinyo ya go kgetha Henry Reeve International Contingent of Doctors Specialised in Disaster Situations and Serious Epidemics – goba bjalo ka ge ba tsebega ka la Sehlopha sa Dingaka tša Cuba – bakeng sa Sefoka sa Khutšo sa Nobel sa 2021. 

Ka Afrika feela, Sehlopha se se phekotše batho ba go feta 38 000 go fihla mafelelong a Dibatsela 2020. Gabjale ba sa le gare ba a šoma ka dinageng tše ntšhi, go balwa le ka mo Afrika Borwa. 

Re romela ditebogo go tšwa pelong go batho ba Cuba ge ba re bontšhitše kwano le tšhomišanommogo. 

Bjalo ka batho ba bantšhi lefaseng ka bophara, re tloga re lobile kudu ebile re bile maemong a boima kudu. 

Maphelo a rena a fetogile kudu, gomme re gapeletšegile go itlwaetša maemo a maswa a boima. 

Gabjale, ka ditebogo go ya go maitekelo a bašomedi ba bagale ba tša maphelo, mošomo o mogolo wa boramahlale, go ba le sebete ga bašomedi ba go šoma ka batho mmogo le boikgafo bja moAfrika Borwa yo mongwe le yo mongwe, re ka re bjale re kgona go bona lefase leo ka go lona kokwanahloko e lego ka tlase ga taolo. 

Go matsogong a rena gore re fihlele lefase leo.

Go matsogong a rena gore re se itebale, re thibele lephoto la boraro la diphetetšo. 

Go matsogong a rena gore re itšhireletše re be re šireletše le malapa a rena le ditšhaba tša borena. 

Go matsogong a rena gore re entelwe ka pela ge re se no ba le maswanedi a go entelwa gore re thibele kokwanahloko go kekela pele. 

Se segolo le go feta ke gore go matsogong a rena gore re tšwele pele go ba le kholofelo, re tšwele pele go ikemišetša go ba le boikgafo go batho ba bangwe le go naga ya borena. 
Mmogo re tla tsoga ra aga leswa. 

A Modimo A šegofatše Afrika Borwa, A be A šireletše batho ba yona. 

Ke a leboga. 

Share this page

Similar categories to explore