Polelo ka Mopresidente Cyril Ramaphosa ka Kgatelopele ya Matsapa a Setšhaba a go Laola Leuba la COVID-19

MaAfrika Borwa ao a rategago,

Mathapeng a lehono, ke rata go thoma ka go le botša ka maitemogelo ao re bilego le ona bjalo ka setšhaba mo bekeng ye tee ka mošomo wo re o dirago peakanyong ya tlhokomelo ya maphelo mo profenseng ye nngwe ya rena.

Magareng ga matšatšikgwedi a la 14 le la 20 Phato lenyaga, Kgoro ya Maphelo ya Kapa Bodikela e ngwadile fase dipalopalo ka batho ba mengwaga ya go feta 60 bao ba fetetšwego ke COVID-19.

Ke fela batho ba 30 godimo ga ba 729 ba mengwaga ya ka godimo ga 60 bao ba amogetšwego maokelong bekeng yeo bao ba entetšwego.

Se se ra gore ba 699 ba bona ga se ba entelwa.

Le gona, godimo ba batho ba 292 ba mengwaga ya ka godimo ga 60 bao ba hlokofetšego ka baka la COVID-19 bekeng yona yeo, ba 287 ba bona ba be ba sa entelwa, gomme se se hlaloša gore ke fela ba bahlano ba bona bao ba bego ba entetšwe.

Ka mantšu a mangwe, 96% ya batho ba mengwaga ya go feta 60 bao ba amogetšwego maokelong ka mo profenseng, le ba go feta 98% ya batho ba mengwaga ya go feta 60 bao ba hlokofetšego ba be ba sa entelwa.

Tiragalo ya go swana le ye e iponagaditše maokelong a mangwe go ralala naga.

Re tloga re tseba gabotse gore motho yo a entetšwego o santše a ka fetelwa ebile o santše a ka fetišetša baerase ye go ba bangwe.

Eupša seo re se bonago ke gore ke batho ba mmalwa fela bao ba entetšwego kgahlanong le COVID-19 bao bolwetši bjo bo ba lwatšago go šoro, ebile ba mmalwa ba bona ba feletša ba le ICU goba ba swanela ke go hemišwa ka metšhene.

Se bohlokwa kudu ke gore batho bao ba entetšwego kgahlanong le COVID-19 kgonagalo ya bona ya go bolawa ke bolwetši bjo e tloga e le fase kudu.

Afrika Borwa e phakiša go ba naga ya meento.

Palo ya go feta kotara ya batho ba bagolo ka moka ba MaAfrika Borwa ba hweditše dilekanyo tša bona tša mathomo mola ba go feta dimilione tše šupa ba entetšwe ka botlalo.

Go la Kapa Bohlabela, Limpopo le Kapa Bodikela, motho wo mogolo wa go feta o tee go ba bahlano ba entetšwe ka botlalo.

Palomoka ya dilekanyo tša meento tše hlabetšwego batho ka mo nageng gabjale e eme go dilekanyo tše 14.6 milione.

Gabjale re hlaba meento ya dilekanyo tše milione matšatši a mangwe le a mangwe a mane go iša go a mahlano.

Mmušo o nale meento ye lekanego go entela palo ka moka ya batho ba bagolo, ebile kabo ya meento ga e sale tšhitišo le gatee.

Le ge go le bjalo, go nyakega gore re dire go feta mo.

Re dira go feta mo ge re kaonafatša mekgwa ya rena ya go šoma.

Re entela batho ka bontši go feta ka fao re bego re dira le go netefatša gore re fihlelela bao ba lego kotsing ye kgolo ya malwetši a šoro.

Mola motho mang le mang wa mengwaga ye 18 le go feta a nale maswanedi a go entelwa, re tloga re lebišitše šedi ya rena le didirišwa go bao mengwaga ya bona e lego ka godimo ga 60 le bao ba nago le malwetši a mangwe mebeleng ya bona.

Go fihla lehono, batho ba go feta 57% ba mengwaga ya ka godimo ga 60 ba entetšwe.

Ye ke phenyo ye kgolo, eupša re swanela ke go ba fihlelela ka moka ga bona.

Re lemogile gore ke basadi ba bantši go feta banna bao ba tlago go entelwa kgahlanong le COVID-19.

Le ge e le gore palo ya bona e ya kaonafala, banna ba santše ba goga maoto go tla go entelwa.

Re phatlalatša molaetša ka maleme ka moka go netefatša gore batho ba tloga ba kwešiša gore meento ye e bolokegile, e nale mohola ebile ga e lefelwe.

Batho ba bantši lefaseng ba gare ba entelwa, ka dilekanyo tša meento tša go lekana 4,5 bilione tšeo di entetšwego batho lefaseng ka bophara go fihla gabjale.

Gabjale go nale bohlatse bja go se kgadišwe go tšwa makgolokgolong a dinaga gore meento e bolokegile ebile e fana ka tšhireletšo ya go tia.

Re tšeere magato go dira gore go be bonolo bathong go fihlelela meento kae goba kae mo ba lego.

Gabjale re nale mafelo a go hlaba meento a mmušo le a praebete a go feta 3 000, le gona mafelo a mantši a praebete a tlo entela motho mang goba mang setšhabeng ka ntle le tefo go sa kgathale gore o nale inšorense ya maphelo goba aowa.

Ke rata go gatelela gore lenaneo la go hlaba meento le buletšwe batho ka moka mo Afrika Borwa, go sa kgathale gore ke MaAfrika Borwa goba aowa.

Go bohlokwa go gopola gore ye ke baerase ye mpsha yeo e sa kago ya bonwa lefaseng kua morago.

Le ge e le gore ga gona motho yo a ka kgonago go bonelapele gore baerase ye e tla iphetoša eng ka moso, ba sehlopha sa tša saenthefiki ba šetše ba ihlametše mekgwa ya boihlamelo ya go latišiša go phulega ga mehuta ye mengwe ye mefsa.  

Ge batho ba bantši ba sa hlabe meento le go tšwelapele go ba kotsing ya go fetelwa ke malwetši, kgonagalo ya go boya gape ga mehuta ye mengwe ya malwetši a mafsa le a šoro kudu ke ye kgolo.

Ke ka fao meento gabjale e le sebetša se maatla kudu seo re nago le sona go lwantšha leuba le.

Ge re ka phakiša go entelwa, re ka kgona go phakiša go bula mapatlelo a dipapadi go babogedi.

Ge re ka phakiša go hlaba meento ka moka ga rena, re ka kgona go phakiša go amogela baeti ka mo nageng ya gaborena ye botse.

Ge ka moka ga rena re hlabilwe meento, re ka kgona go kopana le bagwera le ba malapa a rena, re ka kgona go boela dikantorong le mafelong a mangwe a mošomo.

Ge re hlabile meento, re tla kgona go boetša ikonomi ya rena sekeng gore e šome ka botlalo le go hloma mešomo yeo e nyakegago ka mo nageng.

Se bohloka gape ke gore ge re hlaba meento, re tla kgona go boetša sekeng magato a mangwe a rena a bohlokwa a tša maphelo le go rola morwalo wo boima wo o lego magetleng a bašomedi ba rena ba tša maphelo.

Sephetho se ka matsogong a wo mongwe le wo mongwe wa rena go fetoša megopolo ya malapa a rena, bagwera le bašomimmogo ka rena gore go hlaba moento go bolokegile le gore go ka phološa maphelo a bona.

Ge ke be ke bolela le setšhaba la mafelelo, re be re lebile nhloraneng ya lephoto la boraro la diphetelo leo le bego le fehlwa ke mohuta wa baerase wa Delta.

Mohuta wo wa baerase wa Delta o tloga o fetelana kudu go feta mehuta ye fetilego ebile, ka baka la gore o fetela batho ba bantši, o ile wa bea peakanyo ya maphelo ka fase ga kgatelelo ye kgolo.

Re boletše gore lephoto la boraro e tla ba le šoro kudu le go ganelela nako ye teletšana go feta maphoto a mabedi ao a fetilego, ebile seo se hlatsetšwe go ba nnete.

Le ge e le gore lephoto la boraro a se la tšwa le fela, re bone palo ya diphetelo e atiša go theogela fase go ralala naga dibekeng tše mmalwanyana tša go feta.

Palokakaretšo ya diphetelo tša tšatši ka tšatši bekeng ye fetilego e fase ka 29% ge e bapetšwa le matšatši a šupa ao a fetilego, ebile e fase ka 48% ge e bapetšwa le matšatši a šupa pele ga fao.

Ka baka la ge lephoto la boraro le hlatlogetše godimo gola Gauteng le go theogela fase ka lebelo ge go bapetšwa le diprofense tše dingwe, diphetelo di tloga di theoga ka tsela ye bonagalago go ralala diprofense ka moka.

Diprofense tše pedi tša go fapana le tše dingwe ke Kapa Leboa le Freistata, fao palo ya diphetelo bjalo ka karolo ya palo ya batho e sa ganeletšego godingwana tekano ya dikgwedi tše mmalwa.

Ke ka fao re lebantšego šedi ya rena diprofenseng tše go kwešiša gore ke eng sa go rotoša diphetelo le gore ke magato afe ao re swanetšego go a latela go di theošetša fase.

Ka baka la go theogela fase ga diphetelo diprofenseng ka moka, Komitikeletšo ya Tona ka COVID-19 e šišintše gore go fefošwe dikiletšo ka leemaleema la batho le dikgobokanong.

Tšona ditšhišinyo tšeo di ahlaahlilwe le Lekgotlataolo la Bosetšhaba ka Coronavirus gotee le Ditonakgolo, dimeyara le baetapele ba setšo kua Lekgotlatshepedišong la Mopresidente. Di ahlaahlilwe gape le mekgatlo ya dipolotiki yeo e emetšwego legato ka Palamenteng le mekgatlo ya sedumedi.

Go lebeletšwe ka moka ditherišano tše, Kabinete e ile ya tšea sephetho sa gore naga ye e swanetše go tlošwa go Maemotemošo a Boraro ao a Fetošitšwego ya šutišetšwa go Maemotemošo a Bobedi ao a Fetošitšwego go thoma gosasa ka Mušopologo wa la 13 Lewedi 2021.

Se se ra gore:

  • Diiri tša leemaema la batho di tla thoma ka iri ya lesometee bošego go fihla ka iri ya bone mesong.
  • Dikgwebo tše sego bohlokwa go swana le diresturente, dipara le mafelo a boitšhidullo a tla swanela ke go tswalelwa ka iri ya lesome bošego. Se se direlwa go dumelela bašomedi ba fao le badiredi go tšea maeto a goya magaeng a bona pele go thoma dikiletšo tša leemaema.
  • Dikgobokano ka moka di swanetše go se fete batho ba 250 ge di swaretšwe ka gare le batho ba 500 ge di le ka ntle.

Fao lefelo la gona e lego le lennyane go ka akaretša dipalo tše ka go šielana sekgoba, gona go swanetše gore go se šomišwe sekgoba sa go feta seripagare sa lefelo leo.

Se se akaretša ditirelo tša sedumedi, ditiragalo tša sepolotiki le dikgobokano tša batho setšhabeng, gotee le diresturente, dipara, dithabene le mafelo a go swana le a.

  • Go rekišwa ga bjala go tšwa mafelong a go gweba ka bjala go se nwele fao go tla dumelelwa magareng ga iri ya lesome mesong go fihla ka iri ya boselela mathapama go tloga ka Mošupologo go fihla Labohlano.
  • Go rekišwa ga bjala go nwela fao go tla dumelelwa goya ka dipeelano tša laesense go fihla ka iri ya lesome bošego.

Go rekišwa ga bjala go santše go ileditšwe mafelong a bohle.

Magato a a tlo sekasekwa gape mo dibekeng tše pedi goya ka seemo sa leuba le.

Re tlabe re fana ka tshedimošo ye nngwe goya pele ka lemanoga la dipasporoto tša meento, leo le ka šomišwago bjalo ka bohlatse bja meento ka merero le ditiragalo tša go fapafapana.

Magato a mmalwa a bohlokwa a tlo ba gona.

E santše e le kgapeletšo go motho mang le mang go apara maseke ka nako tšohle wo o pipago nko ya gagwe le molomo ge a le gare ga batho.

Ke molato wa bosenyi go se dire bjalo, le gona balaodi ba mabenkele le diresturente gotee le baotledi ba dithekisi le dipese ba nale maikarabelo a go netefatša gore bareki ba bona ba apara dimaseke, le gore magato a maleba a go šielana sekgala a dula a le gona.

Mahu a santše a buletšwe fela batho ba go se fete ba 50, ebile go swana le peleng, meletelo, dikgobokano tša ka morago ga poloko le dikgobokano tša meketeko ya di-after tears ga se tša dumelelwa.

Re kgonne go fefoša dikiletšo ka baka la ge MaAfrika Borwa ka moka ba latela melao le magato a motheo a tša maphelo.

Re tloga re leboga kudu mafapha a setšhaba ao a ilego a swanela ke go kgotlelela dikiletšo ditiragalong tša ona lebaka le le telele.

Ke bolela fa ka dihlopha tša sedumedi ditumelong ka moka, tšeo di sa kago tša kgona go roriša Modimo le go rerela maloko a tšona a phuthego go swana le ka fao ba bego ba dira.

Ke bolela ka baopedi, babeakanyi, badiragatši le bašomedi ba setšo bao ba ilego ba swanela ke go ikhweletša mafapha a mangwe mešomong ya bona ebile ba fetile mathateng a magolo.

Ke bolela ka beng ba diresturente, dipara, dithabene, dihotele, mafelo a dikhonferense le a mangwe lefapheng la go amogela baeti tšeo di iponetšego dikgwebo tša tšona di phuhlamela fase go se lekane le selo.

Re tloga re lemoga maima ao ba fetilego go ona ebile re tla tšwelapele go ikhweletša ditsela, mo re ka kgonago, tša go thekga ona mafapha a le go tšea magato go a kgontšha go boela sekeng.

Lesolo la meento le fana ka monyetla wa go bula mafelo a mantši ao a bego a tswaletšwe, ebile re tšwelapele go šomišana le bagwebišani ka moka go hwetša tsela ya go bolokega le ye kaonekaone ya go dira se.

Go nyakega gore re gatelele gore lephoto la boraro ga se la fela, ebile ke fela ka magato a rena – ka o tee ka o tee le ka seboka – gore re ka kgona go fokotša palo ya diphetelo tše difsa goya pele.

Ge re šetše re dirile se, seo se tlago pele go rena e swanetše go ba go efoga go phulega gape ga diphetelo.

Mošomo wa rena wa lepotlapotla ke go hlaba setšhaba sa gaborena meento gore batho ba bantši ka fao go ka kgonagalago ba šireletšege kgahlanong le malwetši a šoro goba lehu pele go phulega diphetelo tše dingwe.

Ge batho ba bantši ba ka hlaba meento pele ga kgwedi ya Manthole, kgonagalo e tlaba fase ya gore re ka itemogela lephoto la bone leo le boifišago nakong ya maikhutšo.

Le ke lona lebakakgolo go rena ka moka bao re sa kago ra hlaba meento go ya mafelong a go hlaba meento gore re šireletšege.

Re swanetše go ela tlhoko le go tiiša go netefatša gore magae a rena a tsentšha moya gabotse, mafelo a rena a mošomo le mafelo afe goba afe fao batho ba kgobokanago gona.

COVID-19 e fetetšwa ka moya, ka gona, ka moka ga rena re swanetše go hlobaelwa ge re ikhwetša re le mafelong a go tswalelwa a go se tsentšhe moya gabotse.

Bao ba nago le maikarabelo a go beakanya dikopano tša go swarelwa ka gare ga meago ba swanetše go netefatša gore moya wo lekanego o wa tsena lefelong leo go swerwego kopano.

Mo nakong ya matšatši a 50 godimo ga hlogo, MaAfrika Borwa ba ya dikgethong tša pušoselegae.

Go bohlokwa gore re phethagatše mošomo wo wa kgoparara wa temokrasi, re dire tšohle ka mo re ka kgonang go efoga go phulega gape ga diphetelo tša COVID-19.

Go santše go le bjalo, re swanetše go netefatša gore leuba le a le šitiše bokgoni ba MaAfrika Borwa bja go phethagatša ditokelo tša bona tša temokrasi ka go lokologa e le ge ba kgetha makhanselara a mafelo a bona.

Ye ke taba ye ke e rerišanego le baetapele ba mekgatlo ya dipolotiki mo bekeng, ebile go nale boikgafo bjo netefaditšwego go tšwa mekgatlong ka moka ya dipolotiki bja gore masolo a dikgetho a bonkgetheng a swanetše go obamela melao ya seemo sa masetlapelo le ditshepedišo tša maphelo.

Re hlohleletša MaAfrika Borwa ka moka go phethagatša ditokelo tša bona go kwalakwatša masolo a bonkgetheng ka maikarabelo le go hlokomela go šireletša maphelo a bona le maphelo a ba bangwe.

Ge re le gare re tiiša letsogo go lwantšha COVID-19, re ka se kgone le gatee go hlaetša mahlo leuba le lengwe leo le hlolago mahloko le go senya setšhaba sa gaborena.

 Kgwedi ya Basadi a se kgale e fedile, fao re bego re rulagantše go keteka dikatlego tša basadi mafapheng a mantši.

Legatong la seo, naga ya gaborena e iponetše ka mahlo dihlaselo tše ntši tše sehlogo ka banna kgahlanong le basadi.

Kgwedi yona ye fela, go bile le palo ye bonagalago ya bosenyi bja go tšhabiša dinama tša mmele bjo bo dirilwego khahlanong le basadi le basetsana.

Go bile moithuti wa tša molao wa Fort Hare, Mohumagatšana Nosicelo Mtebeni, yo a bolailwego le go ntšhwa ditho gola East London; go bile le morutwana wa Mphato wa Pele wa go tšwa Sekolong sa Praemari sa Khesani go la Soshanguve, yo a katilwego ka gare ga dintlwana tša sekolo seo tša botshwelamare; go bile gape le Mohumagatšana Palesa Maruping, yo a humanwego a lekelela go tšwa silining ya ngoako Tikologong ya Khuma go la Kapa Bodikela; le Mohumagatšana Pheliswa Sawutana, yo a kgamilwego go fihlela a neela moya madulong a mekhukhung a Kosovo go la Motsekapa.

Tše ke ditiragalo tšeo di begilwego ke babegaditaba; go nale tše dingwe tšeo di sa kago tša begwa.

Magato a a sehlogo a dikgaruru a ka se tlogelwe a sa otlwe.

A swanetše go tiiša sephetho seo re se tšeerego go fediša dikgaruru tša go ikala ka bong ka mehutahuta ya tšona.

Re swanetše go tiišeletša magato a rena ka mahlakoreng ka moka.

Kgothakgothe ya Bosetšhaba e dumeletše dikarolwana tše tharo tše bohlokwa tša molao tšeo di tla tiišeletšago goya pele peakanyo ya toka ya bosenyi le go netefatša dikotlo tše tiišeleditšwego letsogo go bao ba bonwago molato wa dikgaruru tša go ikala ka bong.

Dikgorotsheko ka bontši di gare di fana ka dikahlolo tša go ahlolelwa bophelo ka moka kgolegong ka baka la go katwa ga bana, go hula le dikahlolo tša nako ye telele tša go amana le go kata.

Re tšwelapele go phethagatša dikokwane ka moka tša Leanopeakanyo la Bosetšhaba kgahlanong le Dikgaruru tša go Ikala ka Bong le Polao ya Basadi.

Mafelelong ga tšohle, go atlega ka mošomo wo go tla laolwa ke magato ao re tla tšeago go fediša leuba le kgahlanong le dikgaruru tša basadi le tša bana.

Ke rata go dira boipiletšo gapegape go banna ba naga ye go kwešiša gore ditokelo le tokologo tšeo di kgonthišišitšwego ke Molaotheo wa rena ke tša batho ka moka, banna le basadi ka go swana.

Re tšwelapele go phethagatša magato a go thuša batho ka magaeng, bašomedi le dikgwebo tšeo di amilwego ke leuba le le dikgaruru tša setšhaba tšeo di diragetšego dikarolong tša KwaZulu-Natal le tša Gauteng ka Mosegamanye.

Ga e sale go tloga mola re bulelago dikgopelo tša thušo ya tšhelete ya moswananoši ya Kimollo ya Masetlapelo Setšhabeng ka beke ya mathomo ya kgwedi ya Phato, re amogetše dikgopelo tša go batamela 13 milione.

Godimo ga tšona, dikgopelo tše 8, 3 milione di dumeletšwe,ebile ditefo di thomišitšwe go baamogedi ba tšona.

Dikgopelo tša go feta 3, 7 milione di ganeditšwe lebakakgolo e le gore badiradikgopelo ba gona ba nale methopo ye mengwe yeo e hlaotšwego ya letseno goba ba ngwadišitše go hwetša thušo ya go swana le UIF le NSFAS.

Dikgopelo tša go balelwa 845 000 di santše di le ka fase ga tshepedišo ya go kgonthišišwa.

Go balwa le magato a mangwe ao re a tšeerego, thušo ye ya tšhelete e fana ka thušo ye bohlokwa go MaAfrika Borwa ba go se šome mo nakong ye ye boima.

MaAfrika Borwa ao a rategago,

Go tloga mola leuba le le phulegago, re hlokomelane, ebile re šireletšane.

Ka baka la ge dimilione tša batho ba šetše ba hlabile meento mola re santše re nale dilekanyo tša meento tša dimilionemilione, re kgauswi le go kgona go bea leuba le ka fase ga taolo.

Le tla fihla go se goye kae tšatši leo re ka kgonago go kgobokana mmogo ntle le dikiletšo, ra tlatša mapatlelo le mafelo a mmino, ra tšea maeto le go ya mo re ratago ka bolokologi ka ntle le poifo ya go lwala goba go lahlegelwa ke bao re phelago le bona.

Gore tšatši le tla fihla neng go tla laolwa ke selo se tee fela: ke ba bakae ba rena bao ba hlabilego meento le gore ba hlabela ka pela naa.

Re fentše mauba a mararo a malwetši ka baka la ge re le ngatana ye tee le ka baka la ge re obamela melao ya motheo ya maphelo.

A re gapeletšeng gore e be morero wa rena go hlaba meento batho ba bantši ka fao re ka kgonang, gore re tle re kgone go gatela pele ka mošomo wa go aga ikonomi ya gaborena lefsa le maphelo a rena.

Anke Modimo a boloke Afrika Borwa a šireletše badudi ba yona.

Ke a leboga.

Share this page

Similar categories to explore