Pego ya Kopano ya Kabinete ya la 26 Moranang 2016

1. Phethagatšo ya Mananeo a Bohlokwa a Mmušo

1.1. Kabinete e amogela Ketelo ya Semmušo ya Mopresidente Jacob Zuma go la Rephabliki ya MaIslamo ya Iran, yeo e tšwetšago pele dikamano tša ekonomi le tša kgwebišano magareng ga dinaga tše ka bobedi, ka go saena ditumelelano tše mmalwa le boikgafo.

Mopresidente Jacob Zuma le Mopresidente Hasan Rouhani ba maatlafaditše tirišano ka mafapheng a kgwebišanio, thuto le tlhabollo ya boikgoni; mahlale le theknolotši; enetši, go akaretšwa go utollwa ga gase ya phetrokhemikhale le bokgoni bja tlhwekišo ya yona; temo; meepo le tlhwekišo ya diminerale; tlhabollo ya mananeokgoparara le dinamelwa; ditšhelete, dipanka le inšorentshe le tša boeti. Tše ka moka di tsenya letsogo ka go phethagatšo ya Leanotlhabollo la Bosetšhaba (NDP).

Maemong a boditšhabatšhaba, baetapele ba ba babedi ba dumelelane go maatlafatša boipiletšo bja go beakanya leswa Mokgatlo wa Dinagakopano kudukudu Lekgotla la Tšhireletšo la UN, kgahlegong ya dinaga tšeo di hlabologago.

1.2. Dipoelo tše di maatlafaditše leswa Ketelo ya Mošomo ya Mopresidente go leba United Arab Emirates (UAE) fao dinaga tše ka bobedi di mpshafaditšego boikgafo bja tšona go tiišetšo le tlhatlošo ya dikamano tša dinaga tše ka bobedi, kudukudu ka lefapheng la kgwebišano, dipeeletšo le la ekonomi go ba selekane sa togamaano ya kakaretšo.

Se se latela Ketelo ya Semmušo yeo Mopresidente Jacob Zuma a e tšerego ka Dibatsela 2011 yeo e dirilego gore go hlongwe Khomišene ya Mohlakanelwa ya SA-UAE yeo e akgofišitšego palomoka ya lebelo la kgwebišano magareng ga dinaga tše ka bobedi go tloga go R13 pilione ka 2011 go fihla go R27 pilione ka 2015.

Afrika Borwa le UAE le tšona di dumelelane go oketša tirišano ye ka nepo ya go šomiša monyetla wa dibaka tše di lego gona ka Ekonoming ya Mawatle, go tšwetša pele diromelwantle tša ditšweletšwa tša temo tša Afrika Borwa, ditšweletšwa tšeo di hlamilwego le kudukudu borekedi bja didirišwa tša mašole le dilekane.

Ketelo ye e tšweleditše pele bokgoni bja Afrika Borwa bja kago ya mananeokgoparara ka nepo ya go goketša dibaka go dikhamphani tša Afrika Borwa ka EXPO 2020 ka Dubai, gammogo le tirišano ka lefapheng la khutšo, tšhireletšo le seemo se sekaone.

1.3. Kabinete e amogetše magato ao a tiilego ao a tsentšwego tirišong ke Tona ya Dipapadi le Boitapološo Fikile Mbalula a go aga leswa lefapha la dipapadi le boitapološo leo le aroganego kudu ebile le nago le kgethologanyo ye kgolo ka go diriša Tšhata ya yona ya Phetogo. Se se tla akgofiša phetogo gore go be le lenaneo la dipapadi leo le kopantšwego leo le ukangwego ka melawana ya temokrasi, tekatekano, go hloka sephiri, kemelo ya batho go ya ka dipalopalo tša bona, phihlelelo le go kgatha tema mo go oketšegilego go sepelelana le ditlhologelo tša Leanotlhabollo la Bosetšhaba.

1.4. Kabinete e amogela dipolelo tša ditekanyetšo tšeo di hlagišwago ke dikgoro tše di fapafapanego tšeo di nago le dipego tše di phatlaletšego tše di begago ka ga kgatelopele ye e dirilwego go kaonafatšeng maphelo a maAfrika Borwa.

Se se laetša go tsenya tirišong ga Tlhako ya Togamaano ya Lebaka la Magareng leo le re išago kgauswi le go fihlelela ga Nepo ya 2030 ya NDP.

Kabinete e ipiletša go maAfrika Borwa go bogela dipolelo tša ditekanyetšo difaleng tša kgašo tša mehutahuta go kwešiša bokaone Leanotiro la Mmušo.

1.5. Kabinete e ipiletša go boikgafo bjo bo tšwelago pele bja go kgontšha phetogo ya mešomong go lebeletšwe dikutollo tše di tšwago go Pego ya Ngwaga ka Ngwaga ya Khomišene ya bo 16 ka ga Tekatekano Mešomong go bengmešomo ka moka bao ba nepišitšwego yeo e tsebagaditšwego semmušo ka fase ga morero wa “Phetogo e dira gore re kwešiše kgwebo”. Pego ye e thuša mmušo go kwešiša maemo a tekatekano mešomong ka mo nageng le kgatelopele ya yona ka phetogong ya mošomong ya ngwaga wa 2015.

1.6. Kabinete e lebogišitše Kgoro ya Madulo a Batho ka kabong ya dintlo tše 4,3 milione le dibaka tša kago ya dintlo go tloga mola go bago le temokrasi. Dibaka tše di akaretša dintlo tše di abilwego ka disapsiti ka botlalo tše 2, 806 235 (dintlo tša BNG), dintlo tša setšhaba/tša go rentwa tše 121 784, Dintlo tše di abilego ka lebaka la Lenaneo la Sapsiti ye e Kgokagantšwego le Matlotlo tše 6329 le ditene tše 986 608 tšeo di abetšwego ditirelo.

Katlego ye e sego ya kay a bonwa e abetše batho ba go feta ba dimilione tše 20 dintlo gomme go keteka katlego ye kgoro e tsebagaditše semmušo lesolo la bosetšhaba la go ngwala pego ka ga katlego ya ka mo nageng mabapi le kago ya dintlo.

Go tsebagatša semmušo fa go dirilwe ka COSMO City, e lego ye nngwe ya diprotšeke tša dintlo tšeo di kopanego go ralala le naga gomme le yona e keteka mengwaga ye lesome mola e hlongwago.
Kabinete e leboga maAfrika Borwa ka moka ka ga seabe seo ba bilego le sona, ka ga boikgafo le go šoma kudu ga bona go netefatša gore seriti sa maAfrika Borwa ao a hlokago se bušetšwa sekeng ka go diriša lenaneo la madulo a batho.

1.7. Kabinete e leboga Mongwaledipharephare wa Mokgatlo wa Dinagakopano ge a rulagantše Mokete wa Maemo a Godimo wa go Saenela Tumelelano ya ka Paris, ye e amogetšwego ke Dinaga tše 176 ka Manthole 2015. Go saenwa ga Tumelelano ya Paris go dirile kgato ya mathomo ya go tsenywa tirišong ga yona e lego seo se tlago hlahla masolo a boditšhabatšhaba a go; fokotša meši ya digase tša diintastering le go fihlelela ditlhohlo ka moka tšeo di tlišwago ke phetogo ya klaemete. Kabinete e letetše go phethwa ga ditshepedišo tša tumelelo ya ka nageng go amana le se, ka dinaga ka moka, go kgontšha gore go be le go tsenywa tirišong ka botlalo e sa le ka pela ga Tumelelano ya Paris ka ngwaga wa 2020.

18. Kabinete e lemoga gape gore Kgoro ya Merero ya Tikologo e dirišana mmogo le Kgoro ya Boeti ka go kgokaganya dilaporathori tša kabo šeo di bitšwago “Laporathori ya Phedišano ya diphedi tša Mehutahuta: Re godiša seabe sa ekonomi ya methopo ya diphedi tša tlhago ka Afrika Borwa” go tloga ka la 10 Moranang go fihla ka la 13 Mopitlo 2016.

Maikemišetšo ke go fihlelela bokgoni bja ekonomi bja diphedi tše ntši tša mehutahuta tša Afrika Borwa bjo bo hlalošwago ka go sethalwa sa Leano la Bosetšhaba la Ekonomi ya Mehutahuta ya Diphedi seo se dumeletšwego ke Kabinete ka Mosegamanye 2015 gore setšhaba se fe ditshwaotshwao ka ga sona.

2. Diphetho tše bohlokwa tša Kabinete

2.1. Kabinete e dumeletše Leanotiro la Melawana ya Diintasteri (IPAP) la 2016/17 – 2018/19, e lego kokwane ye bohlokwa ya Leano la Dintlha tše Senyane la Mopresidente ebile le tsenya letsogo ka go phethagatšeng ga NDP.

Wo ke ngwaga wa boseswai wa pušeletšo ya ngwaga ka ngwaga ya maano a tlhomo ya diintasteri ao a atlegilego yeo e agwago go diphihlelelo, difala tša melawana le go mananeo a dipušeletšo tše di fetilego.

IPAP 2016/17 e nyaka go fihlelela molawana wa diintasteri wa seabe sa godimo ka maemong a boima a ekonomi. Tšona di akaretša diabe tše di tšwelago pele tša go wa g0a ekonomi lefaseng ka bophara go akaretšwa mathata a tšhipi le go theogela fase ga ditšweletšwa gammogo le komelelo ye kgolo le mathata a mangwe a bohlokwa a ka mo nageng.

Diphihlelelo go tšwa mengwageng ye e fetilego di akaretša go boloka ga mešomo ye e ka bago ye 67 000 le go hloma mešomo ye mekaone ye meswa ye go akanywago go ba ye 7 000 ka lefapheng la Diaparo le Dilogwa, la Mokgopha le Dieta. Lefapha la ka fasana la go šoma ditšweletšwa ta temo ke le lengwe la mafapha a magolo kudu a go thwala batho mešomong, ao a abago mešomo ye go šišinywago go ba ye 216 090 ka 2015 ge e bapetšwa le ye 208 822 ka 2014. Peeletšo ya boleng bja go feta R600 milione e gokeditšwe ka 2015/16, gomme se sa hloma motheo wa go maatlafatša tlhabollo ya dikgwebo go lebeletšwe kudu ditšhaba tša dinagamagaeng.

2.2. Kabinete e dumeletše Tlhako ya Tlhabollo ya Mafelelo ya Metsesetoropo ye e Kopantšwego le Leanophethagatšo la 2016/19. Poelokakaretšo ya Tlhako ya Tlhabollo ya Mafelelo ya Metsesetoropo ye e Kopantšwego ke phetošo ya dikgoba. Se se dira lenaneo le leswa la ditoropokgolo le ditoropo tša Afrika Borwa, leo le tlago tšwetša pele kgolo ya ditoropong go fihlelela mokgwa wa kgolo ya go ya go ile wa ditoropokgolo le ditoropo tše di hlakanego, tše di kgokagantšweg, tše di bolokegilego, di nago le methopo le mafelo a makaone ao go ka šongwago go ona le go dula go ona.

Se se arabela taelo ya NDP ya go hlabolla molawana wa tlhabollo ya metsesetoropo leo le tlago netefatša gore go ba le peakanyo ya maleba, dipeeletšo tša mananeokgoparara, le taolo go thekga kgolo le go kgontšha bokgoni bja ekonomi bja ditoropokgolo le ditoropo tša rena.

2.3. Kabinete e dumeletše go phatlalatšwa ga Sethalwa sa Molawana wa Bosetšhaba wa Ditirelo tša Tlhabollo ya Mešomo – Re agela Afrika Borwa Lenaneo leo le šomago gabotse le leo le Kopantšwego la Ditirelo tša Tlhabollo ya Mešomo, ka gare ga Kuranta ya Mmušo gore e tle e swayeswaywe ke setyšhaba.

Ka morago ga ge o tsentšwe tirišong, sethalwa se sa Molawana se tla aba mokgwa wo o kgokagantšwego go ditirelo tša tlhabollo ya mešomo ye mekaone go badudi ka moka. Se se tla ba kgontšha go tšea dira dikgetho tša mabapi le mešomo ba na le tsebo gore ba hwetše mešomo, ba tsenye letsogo ka setšhabeng le go aga ekonomi ya Afrika Borwa.

Ditirelo tša Tlhabollo ya Mešomo di raloka tema ye bohlokwa ka go thušeng ga mebaraka ya bašomi go šoma le gore mananeo a thuto a fihlelele dinepo tša ona. Se se tsenya letsogo ka go fihleleleng ga ditšhišinyo tša NDP tša go tšwetša pele kgolo ya ekonomi le mešomo, go nyalantšha bašomi le mešomo; le go oketša tlhabollo ya bokgoni le palo ya baithuti bao ba phethilego dithuto tša yunibesithi.

2.4. Kabinete e sedimošitšwe mabapi le go tsenywa tirišong ga Lenaneo la Tshekatsheko la Bosetšhaba gomme ya dumelela pego ya Ngwaga ka ngwaga ya 2014/15 le Leano la Tshekatsheko la Bosetšhaba la bohlano la 2016/17 go fihla go 2018/19, bjalo ka karolo ya lesolo la go kaonafatša kabo ya ditirelo, Lenaneo la Tshekatsheko la Bosetšhaba le hlomilwe ke Tlhako ya Melawana ya Tshekatsheko ya Bosetšhaba yeo e netefatšago gore bohlatse bjo bo kwagalago le bja go se tšeye lehlakore go tšwa go ditshekatsheko bo tsenywa ka gare ga ditshepedišo tša peakanyo, tša go dira ditekanyetšo, tša kaonafatšo ya moikgatlo, tekodišišo ya melawana, gammogo le lenaneo leo le tšwelago pele le taolo ya protšeke go realo e le go kaonafatša mošomo.

Ditshekatsheko tše 47 di phethilwe goba di sa le gare di a dirwa, gomme di akaretša R75 pilione ya tshenyegelo ya mmušo. Dipego tša ditshekatsheko tše 15 di dumeletšwe gomme tše 12 di hlagišitšwe ka Kabineteng go fihla mo lebakeng le. Maano a kaonafatšo a 14 a sa tsenywa tirišong gomme kgatelopele ka ga ona e laetša diphetogo tše kgolo, go katološa seabe.

2.5. Kabinete e sedimošitšwe ka ga dikutopllo tša sthekatsheko le ditšhišinyo tše di dumeletšwego ka nepo ya go oketša seabe go tšwa go go tsenywa tirišong ga Lenaneo la Mešomo ya Setšhaba leo le Katološitšwego la Lefapha la Setšhaba (EPWP-SS).

Lenaneo le le raloka tema ye bohlokwa ya tšhireletšo ya setšhaba go batho ba bagolo bao ba itekanetšego mebeleng bao ba sa šomego, ka go ba tsena ka go mešomo ya tšweletšo gomme ba hwetša putseletšo ya kgwedi ka kgwedi ya tšhelete ya magareng ya R1 517. 69.

Bontši bja mananeo a lefapha la setšhaba a aba ditirelo tše di kgethegilego go ditšhaba tše di lego kotsing le tše di hlokago. EPWP-SS e gotše ka lebelo gareng ga kgato ya mathomo le kgato ya bobedi, go tloga go mananeo a mahlano go fihla go a 22 gomme se sa feletša ka gore lefapha le le fihlelele dibaka tša mešomo tše 175 769 ka go kgato ya mathomo le dibaka tša mešomo tše 866 246 ka go kgato ya bobedi, e lego palo ye e lego ka godimo ga nepišo ya mešomo ye 750 000.

Ditšhišinyo tše di lebeletše kudu go kaonafatša go tsenya tirišong ka nepo ya go fokotša go se šome gabotse ka go tšeyeng ga diphetho, ka phethagatšong (ditefelo tša diputseletšo) le kabo ya tlhahlo, gammogo le kgoikaganyo.

2.6. Kabinete e sedimošitšwe ka ga dikutollo gomme ya dumelela ditšhišinyo tša tlhamo le tshekatsheko ya go tsenya tirišong ga Thušo ya Ditšhelete mabapi le Tlhabollo ya Madulo a Batho ka Metsesetoropong le Leano la yona la Kaonafatšo.

Dikutollo tše di thekga go tšwetša pele Thušo ya Ditšhelete mabapi le Tlhabollo ya Madulo a Batho ka Metsesetoropong bjalo ka thušo ya ditšhelete ya tlaleletšo yeo e thušago lenaneo ka bophara la madulo a batho a go ya go ile le ao a lekalekanyago batho go hola bahloki le malapa ao a hwetšago letseno la magareng.

Se se bohlokwa ka go fihleleleng dinepišo go tšwa ka go Tlhako ya Togamaano ya Lebaka la Magareng; kabo ya dibaka tša go hwetša dintlo tše 1 495 milione ka mafelong a madulo a boleng ka ngwaga wa 2019.
2.7. Kabinete e dumeletše pego ka ga Go tsenya tirišong le Tshekatsheko ya Seabe sa Theknolotši le Merero ya Bašomi ya Lenaneo la Diintasteri, phetolo ya ba taolo go pego le go leano la kaonafatšo tšeo di rometšwego go Kgoro ya Kgwebišano le Diintasteri.

Lenaneo le le tsebagaditšwe ke Kgoro ya Kgwebišano le Diintasteri ka 1992 go maatlafatša tlhabollo ya bokgoni ka go mahlale, boentšeneere le theknolotši. Le tsenya letsogo ka go hlomeng ga mešomo ka go tšweletša kelo ya banyakišiši bao ba nago le bokgoni bja godimo le balaodi ba theknolotši ba ka diintastering le ka go kaonafatša bokgoni bja dikhamphani tša kgwebo tše di kgathago tema.

Lenaneo le ke selo se se nepagetšego, se bohlokwa le seo se šomago gabotse sa thekgo ya boithomelo yeo e abago boleng bja tšhelete bjo bogolo go bobedi mabapi le tlhabollo ya theknolotši le merero ya bašomi ye e hlabollogago le bokgoni bjo bo amanago le diintasteri. Gape le bapetšwa bokaone le mananeo a mangwe a boditšhabatšhaba.

2.8. Kabinete e sedimošitšwe ka ga dikutollo tša Pego ya mabapi le nyakišišo ya Sehlophatšhomo sa Ditona mabapi le dipelaelo tša gore ‘dikgoba tša mešomo tša barutiši di a rekišwa’ tšeo di amago batho, mekgatlo ya barutiši le bahlankedi ba Dikgoro tše dingwe tša Thuto tša Diprofense. Kabinete e dumeletše ditšhišinyo tša go šoma ka dikutollo tše ka lenaneo le ka tsinkelo.

Ka go Pegong ya sona ya mafelelo Sehlophatšhoma sa Ditona se fa tshekatsheko ya tema ye e ralokwago ke bakgathatema ka tshepedišong ya go kgetha le ya go thwala barutiši.
Se laetša gape mathata a bohlokwa ka tshepedišong ya bjale ya go thwala barutiši dikgobeng tša mešomo ka lefapheng la thuto ya motheo; ebile se fa ditšhišinyo tša go thuša Kgoro ya Thuto ya Motheo le lefapha la thuto ya motheo ka kakaretšo go rarolla mathata ao a bonwego.

3. Melaokakanywa

3.1. Kabinete e dumeletše go romelwa ga Molaokakanywaphethošwa wa Bosetšhaba wa Dithokgwa ka Palamenteng. Molaokakanywa wo o fetoša Molao wa Bosetšhaba wa Dithokgwa, wa 1998 (Molao wa Nomoro ya 84 wa 1998).

Go tsenywa tirišong ga diphetošo tše go tla kaonafatša taolo ya dithokgwa ya go ya go ile le gape go hlohleletša go kgatha tema ga dihlopha tše di lego kotsing, tšeo di botilego dithokgwa go iphediša, ka go Lekgotlakeletšo la Dithokgwa la Bosetšhaba.

4. Ditiragalo tše di tlago

4.1. Mopresidente Jacob Zuma o tla tsenela mokete wa go hlomamiša semmušo le wa boikano bja Mopresidente wa Uganda Yoweri Museveni ka Kampala ka la 12 Mopitlo 2016. Ketelo ye e tla tšwela pele go maatlafatša dikamano tša dinaga tše ka bobedi magareng ga Afrika Borwa le Uganda.

4.2. Mopresidente Jacob Zuma o tla ba moetapele wa Letšatši la Thapelo la Bosetšhaba leo le tlago swarelwa ka Lepatlelong la ABSA ka Durban ka la 29 Moranang 2016. Baetapele ba setšo le baetapele ba mekgatlo ya setšhaba ba tla ba le mmušo go rapelela tiišetšo ya temokrasi go tšwela pele, bootee bja setšhaba, tirišano ya setšhaba gammogo le Dikgetho tša Mebušoselegae tše di atlegilego le tša khutšo.

4.3. Kabinete e sedimošitšwe ka ga dipeakanyo tša Kgoro ya Bokgabo le Setšo tša go swara moletlo wa Kgwedi ya Afrika ka Mopitlo 2016 ka fase ga morero wa: “Re aga Afrika ye Kaone le Lefase le Lekaone” bjalo ka karolo ya moketeko wa ka khonthinenteng mabapi le go hlongwa ga Mokgatlo wa Botee bja Afrika, ye mo lebakeng le o bitšwago Mokgatlo wa Dinagakopano tša Afrika le mošomo wo o o dirilego. Mopresidente Jacob Zuma o tla tsebagatša semmušo Kgwedi ya Afrika ka Letšatši la Thapelo la Bosetšhaba ka la 29 Moranang 2016.

Ka 2016 Kgwedi ya Afrika e tla lebelela kudu masolo a tlhabollo ya basadi le bafsa, mola e le gore re keteka ngwaga wa bo 60 wa Mogwanto wa Basadi le ngwaga wa bo 40 wa Dikgaruru tša Bafsa ka Soweto.

MaAfrika Borwa a kgopelwa go kgatha tema ka lenaneo la ditiragalo tše ntši leo le akaretšago mehutahuta ya ditiragalo go akaretšwa bokgabo bja go thalwa, theetha, mmino, dipolelo tša bofahloši le diseminare gammogo le segopotšo sa bo 10 sa Sekhwama sa Lefase sa Bohwa bja Afrika. Kgwedi ya Afrika e šoma bjalo ka sefala sa go kgokaganya leswa le go ikgafa leswa go Kwelobohloko ya Afrika le go Tsošološo ya Afrika ka go kopanya batho ba ka khontinenteng.

4.4. Ka la 20 Mopitlo 2016 mmušo o tla eta pele mokete wa bosetšhaba wa ngwagakgolo wa mola go hlongwago Yunibesithi ya Fort Hare ka khamphaseng ya Alice ka Kapa Bohlabela. Ka go lokišetša mokete wo mogolo, Mopresidente Jacob Zuma o hlomile Komiti ya go bopša ke Ditona (IMC) go rulaganya le go kgokaganya mokete wo wa ngwagasome wo o sego wa ka wa bonwa.

Sehlongwa se sa thuto sa bogologolo se šomile bjalo ka kokwane nakong ya ntwa ya rena ya go lwela tokologo gomme se tsebja gape bjalo ka “mohlomi wa boetapele bja Afrika” gomme sona ke sehlongwa sa thuto seo go sona go ithutilwego bagale ba ntwa ya go lwela tokologo ba go swana le bagale ZK Matthews, Nelson Mandela, Robert Sobukwe, Oliver Tambo le Govan Mbeki. Ke yunibesithi e nnoši ka Borwa bja Afrika yeo e tšweleditšego dihlogo tša dinaga tše hlano: e lego Nelson Mandela wa Afrika Borwa, Yusuf Lule wa Uganda, Robert Mugabe wa Zimbabwe, Ntsu Mokhehle wa Lesotho le Mohlomphegi Seretse Khama wa Botswana.

Bjalo ka karolo ya mekete ya ngwagakgolo ya Yunibesithi ya Fort Hare Kabinete e ipiletša go Baithuti ba peleng le maloko a setšhaba go gopotšana ka ga ditiragalo tša ka Fort Hare ka go lesolo la Anega Kanegelo ya gago ka go šomiša hashtag #MyFortHare.

4.5. Motlatšamopresidente Cyril Ramaphosa o tla eta pele baemedi ba go leba Sebokeng sa bo 26 sa Ekonomi ya Afrika sa Lefase (WEF) ka Rwanda magareng ga la 11 le la 13 Mopitlo 2016. Seboka se se swarwa ka fase ga morero wa: “Re kgokaganya Methopo ya Afrika ka Phetošo ya Titšithale”.

Mmušo ka go diriša Leano la yona la Dintlha tše Senyane o tšwetša pele phetošo ya yona ya titšithale ya ka mo nageng. O tsenya tirišong kgato ya mathomo ya lesolo la ona la protepente leo le tlago kgokaganya mafelo a mmušo a go feta a 5 000 ka mebasepaleng ye seswai mo lebakeng la mengwaga ye meraro. Thušo ya mašeleng ya R740 milione e abetšwe go thekga go tsenya tirišong ga lesolo le.

4.6. INDABA 2016 ka Lefelong la Dikopano la Inkosi Albert Luthuli ka Durban go tloga ka la šupa go fihla ka la senyane Mopitlo 2016, ke sefala sa Afrika ka Bophara seo se tlago tšwetša pele ditšweletšwa tša rena tša boeti go bareki ba boditšhabatšhaba.

Boeti, bjalo ka ye nngwe ya dikokwane tše tshela tša kgolo ya ekonomi ya Lenotlhabollo la Bosetšhaba, bo tsentše letsogo ka R357 pilione go Palomoka ya Letseno la Ditšweletšwa tša ka Nageng (GDP) ka 2014 gomme bja thekga dipersente tše senyane tša palomoka ya batho bao ba thwetšwego mešomong ka Afrika Borwa. Lekgotla la Lefase la Maeto le Boeti le akanya gore boeti bot la tsenya letsogo ka R560 pilione go GDP y arena ka 2025 gomme bo tla thuša go hloma mešomo ye e fetago ye dimilione tše pedi.

Go godiša seabe sa Boeti ka Ekonoming ya Mawatle ke kokwane ye bohlokwa ya Leano la Dintlha tše Senyane, fao go hlohleletšwago ke bokgoni bjo bo sego bja dirišwa bja mawatle a rena, bjo bo ka tsenyago letsogo ka kgolong ya ekonomi. Ekonomi ya mawatle le boeti di aba dibaka tše kgolo tša kgolo ya ekonomi le tlhomo ya mešomo.

4.7. Ka go keteka Letšatši la Bašomi ka la 1 Mopitlo 2016, Kabinete e bušeletša boikgafo bja naga bja go šireletša ditokelo tša botho ka go diriša melao ya rena ye e gatelago pele ya mabapi le bašomi.
Go tloga ka 1994 mušo ka go diriša melao ya go swana le Molao wa Dikamano tša Bašomi, Molao wa Melawana ya Motheo ya go Thwala Batho Mešomong, Molao wa Tekatekano Mešomong le wa Maphelo le Polokego Mešomong e tšweleditše pele ditokelo tša bašomi.

4.8. Kabinete e ipiletša go baithuti ba Kreiti ya 12 go thoma go taonelouta diforomo tša dikgopelo goba go dira dikgopelo inthaneteng go dihlongwa tša thuto ya godingwana bjalo ka karolo ya Lesolo la Dira Dikgopelo Gonabjale/ Khetha Career Guidance.

Lesolo le le dirwago ke Kgoro ya Thuto le Tlhahlo ya Godimo ngwaga ka ngwaga, le tla phethagatšwa nageng ka bophara go fihla ka Lewedi 2016 ebile le thuša baithuti ka go dira dikgetho ba na le tsebo ge ba dira dikgopelo go dihlongwa tša thuto ya godingwana.

Baithuti ba hlohleletšwa go ikgokaganya le Lefelo la Ditirelo tša Tlhabollo ka ga Mešomo ka go romela SMS goba “please call me” go 072 204 5056 goba go 086 999 0123, imeile careerhelp@dhet.gov.za, go Facebook go www.facebook.com/careerhelp goba go Twitter mo go http://twitter.com/rsacareerhelp.

5. Maemo a kabinete go merero ye bohlokwa seemong sa bjale

5.1. Kabinete e hlohleletša bakgathatema ba maleba go fa ditshwaotshwao ka ga sethalwa sa Tšhata ya Tekodišišo ya Maatlafatšo ya Ekonomi ya Bathobaso ye e Akaretšago Bohle ya Intasteri ya Meepo le Diminerale ya Afrika Borwa sa 2016 seo se gatišitšwego ka gare ga Kuranta ya Mmušo.

Sethalwa sa Tekodišišo ya Tšhata ya Meepo se tšwela pele go kopanya melawana ya mmušo ya phetošo le melao go maatlafatša bonolo bja go dira kgwebo, go hloma kwešišo ya melawana, go akanyetša le go ba le bonnete. Gape se sepelelana le ditlhagišo tša Molao wa Maatlafatšo ya Ekonomi ya Bathobasio ye e Akaretšago Bohle wa 2003 (Molao wa Nomoro ya 53 wa 2003) le Melawana ya Tiro ye Kaone (Melawana ya DTI).

5.2. Kabinete e lemoga gore go dumelelwa ga go rekwa fao go šišintšwego ga SAB Miller ka AB InBev go lebeletšwe ke ba taolo ya diphadišano. Kabinete e amogela mokgwa wo go dumelelanwego ka ona wo o dirilwego ke Tona ya Tlhabollo ya Ekonomi le AB InBev go ba taolo ya diphadišano mabapi le merero ya mehutahuta ya dikgahlego tša setšhaba. Boikgafo bjo bja khamphani ye bo šoma bjalo ka tlhahli, ka ga merero ya dikgahlego tša setšhaba, go dikhamphani tše dingwe tšeo di kopanago le go rekwa ga tšona ka maemong ao a swanago.

Se se akaretša boikgafo bjo go dumelelanwego ka bjona le khamphani ye bja go šomiša tšhelete ye e ka bago R1 pilione mo mengwageng ye e tlago ye mehlano go tšwetša pele bolemipotlana le tlhabollo ya baabi ba kgauswi, dikgwebo tše diswa, enetši le ditheknolotši tša go šomiša meets gabotse le tlhabollo ya bafsa. Boikgafo go mešomo go akaretšwa maikemišetšo a go efoga go itokolla mošomong ka boithaopo ka bašomi ka lebaka la go kopanywa ga dikhamphani le go tšwetša pele maemo a go thwala batho mešomong ka khamphaning mo mengwageng ye e tlago ye mehlano, ke karolo ya tumelelano ye bohlokwa magareng ga khamphani le mmušo go thekga tlhomo ya diintasteri, tlhabolo ya dikgwebopotlana le tlhomo ya mešomo.

5.3. Ka tlhabollong ye e aroganego, Kabinete e lemoga go tsenywa tirišong ga ditlhagišo tša Molaophetošwa wa Phadišano wo o dirago gore e be molato wa bosenyi gore balaodi le ba taolo ba kwane ka go bea ditheko, go hloma dithentara le mebaraka. Ditlhagišo tše ke karolo ya magato a go akgofiša ntwa kgahlanong le ditiro tše mpe tša go senya ekonomi le tša go bea ditheko tša godimo go badiriši.

Re ipiletša go dikgwebo ka Afrika Borwa go phadišana mabapi le ditheko tša fase, ka boithomelo bjo bontši, boleng bja dithoto bjo bo kaonafetšego bjo bo abjago goba tirelo ya godingwana go badiriši sebakeng sa go kwanela ditheko.

5.4. Kabinete e lemogile ka fao lefapha la dipanka le laotšwego ka gona ka Afrika Borwa – le lefaseng ka bophara, le tlhokego ya gore Afrika Borwa e obamele melawana ya boditšhabatšhaba go swana le Basel III le melaotshepetšo ya twantšho ya Tshepedišo ya tšhelete ka fao go sego molaong ya Seboka sa Mošomo wa Kgato ya mabapi le Ditšhelete (FATF), seo se dumeletšwego ke Kabinete mo nakong ye e fetilego, le go thekgwa ke melawana ye e dumeletšwego ke Mmušo. Lenaneo la Twin Peaks le lona le tla laola maitshwaro a ka mebarakeng ka lefapheng la dipanka le la ditšhelete ka bophara."

5.5. Kabinete e amogela dipoelo tša go tšwa go Kopano ya Seruthwane ya 2016 ya Sekhwama sa Ditšhelete sa Boditšhabatšhaba le Maloko a Panka ya Lefase ye e swerwego ka fase ga morero wa “Ditlhohlo tša Lefase ka Bophara, Ditharollo tša Lefase ka Bophara”. Mokgwa wa magato a mararo wa go hlohleletša kgolo maemong a lefase ka bophara o šišintšwe, gomme o hlohleletša dinaga go šomiša mekgwa ya melawana ka moka go hlohleletša kgolo, ke gore dipeakanyoleswa tša ditšhelete, tša matlotlo le tša sebopego.

Dinaga tše di nago le dibaka tša ditšhelete le tša matlotlo di ile tša hlohleletšwa go dira tše ntši go thekga nyakego; le ge go le bjale, go tsenywa tirišong ga dipakanyoleswa tša sebopego go bile bohlokwa go bohle.

Go ba bantši se se akaretša peeletšo ka go mananeokgoparara, ka go boithomelo le go kaonafatša tikologo ya taolo, gareng ga tše dingwe.

5.6. Kabinete e gopotša bakgethi ka moka bao ba nago le maswanedi bao ba sego ba hlwa ba ingwadiša le go tiišetša dintlha tša bona gore ba ka dira bjalo ka go etela Kantoro ya kgauswi le bona ya Khomišene ya Dikgetho ye e Ikemetšego (IEC). Se se a hlokagala go dira gore leina la gago le be lenaneong la bakgethi gomme se se tla kgontšha bakgethi bao ba nago le maswanedi go phethagatša tokelo ya bona ya temokrasi ka la 3 Phato 2016.

Kabinete e ipiletša go bakgethi bao ba nago le maswanedi go netefatša gore ba fihlelela dinyakwa tša go fa kantoro ya kgauswi ya IEC dintlha tša bona tša madulo. Dipotšišo tša mabapi le dikgetho di ka lebišwa go lefelo la megala la IEC go 0800 11 8000, leo le bulwago ka Mošupologo go fihla ka Labohlano, go thoma ka 7 mesong go fihla ka 9 mathapama.

5.7. Kabinete e lebogiša Transnet, Tirelotaolo ya Bosekiši ya Bosetšhaba, SABC le Kgoro ya Thuto le Tlhahlo tša Godingwana, Kgoro ya Dikamano le Tirišano ya Boditšhabatšhaba, le Kgoro ya Toka le Tlhabollo ya Molaotheo ka ge di beilwe bjalo ka “Bengmošomo bao ba Kgahlišago Kudu” ka Afrika Borwa ke khamphani ya go beakanya maemo a bengmešomo ya UNIVERSUM.

5.8. Kabinete e lebogiša Tona ya Mahlale le Theknolotši, Naledi Pandor, ka ge a hweditše Sefoka sa Bokgoni go tšwa go Repabliki ya Bofeterale ya Jeremane ka ga seabe sa gagwe ka tlhabollo ya mahlale lefaseng ka bophara. Sefoka se sa bokgoni se abelwa batho lefaseng ka bophara ka ga dikatlego tša bona ka mafapheng a sepolotiki, a leago goba a bohlae.

5.9. Kabinete e lebogiša Molaodipharephare wa Kgoro ya Merero ya Tikologo Nosipho Ngcaba ge a hweditše Sefoka sa mabapi le Tlhokomelo ya Tikologo sa Katlego ya Bophelo ka Moka sa 2015/16 go tšwa go kgatišo ya mabapi le tša tikologo ye e bitšwago The Enviropaedia.

5.10. Kabinete e reta modiragatši Kemang Wa Lehulere ge a bile "Modiragatši wa Ngwaga" wa 2017 e lego sefoka seo se thekgwago ke Deutsche Bank. Wa Lehulere, yo a utollago go ba maleba ga mešomo ya bakgabiši ka go Afrika Borwa ya ka morago ga nako ya kgethologanyo, o tla hlagiša pontšho ya gagwe a nnoši ya boditšhabatšhaba ka Jeremane ka Deutsche Bank KunstHalle ka Berlin ngwageng wo o tlago.

5.11. Kabinete e lebogiša Kgoro ya Boeti ge e thopile sefoka sa Molawana/Thekgo ye Kaone ya Setšhaba ka go Difoka tša Boeti bja Maikarabelo ka Afrika tša 2016. Sefoka se se fiwa kgoro ya lefapha la setšhaba, bolaodi goba sehlongwa seo se dirilego boikgafo le seabe se se kwagalago go tšwetša pele boeti bja maikarabelo.

5.12. Kabinete e lebogiša moraloki wa kolofo Branden Grace ge a thopile Phadišano ya gagwe ya mathomo ya PGA Tour ka RBC Heritage ka Hilton Head, US.

5.13. Kabinete e swabišitšwe ke lehu la Bertie Lubner yo a bilego le seabe se segolo go tlhabollo ya Afrika Borwa bjalo ka moetapele wa kgwebo, motho yo a thušago ba bangwe le modulasetulo yo a hlomphegago wa bophelo ka moka wa Mokgatlho wa maJuta a Afrika Borwa.

5.14. Kabinete e lebiša mahloko a yona go tšwa dipelong go bagwera le ba malapa a batšwasehlabelo ba lesome (Tiisetso Tselo, Sesi Mtshali, Sana Sibeko, Mphikeleli Malindi, Gugulethu Sithole, Vusi Nkabinde, Daphney Linda, Sicelo Kheswa, Sphamandla Gedle le Simphiwe Nhlapo) ba kotsi ye e šiišago ya pese ge ba be ba boa Raling ya go Tsebagatša Lenaneo la Dikgetho la ANC ka Port Elizabeth. Kabinete e lakaleditše bao ba gobetšego ka mo kotsing ye gore ba fole ka pela.

5.15. Kabinete e lebišitše mahloko a yona go ba lapa le bagwera ba Ngaka Herman Nditsheni Netshidzivhani, e lego setsebi sa go kgona pelego sa mathomo sa mothomoso ka Afrika Borwa. Bjalo ka mohlomi wa kliniki ya go kgona pelego ka Sepetleleng sa Park Lane ka Johannesburg, Netshidzivhani o thušitše maAfrika Borwa a mantši go thoma malapa a bona.

5.16. Kabinete e lebišitve mahloko go ba lapa le bagwera ba Dene Smuts, Leloko la Palamente la peleng leo le bego le emetše Democratic Alliance ka Palamenteng. Kabinete e hlompha seabe sa gagwe seo se kgahlišago go tlhabollo ya temokrasi ya rena ya molaotheo.

5.17. Kabinete e ba le Mopresidente Jacob Zuma ge a lakaletša Mama Winnie Madikizela-Mandela gore a fole ka pela ebile e kgopela gore sephiri sa ba lapa la gagwe se hlomphiwe mo nakong ye. Winnie Mandela o hlomphiwa lefaseng ka bophara ka ga tema ye a e kgathilego ka ntweng ya go lwela tokologo yeo e tsentšego letsogo ka go fedišeng ga melawana ya kgatelelo le go tliša temokrasi ka Afrika Borwa.

6. Bao ba thwetšwego mešomong

Batho ka moka bao ba thwetšwego mešomong mangwalo a bona a dithuto a tla tiišetšwa le go netefaletšwa ka maleba.

6.1. Paul Steenkamp ka go Lekgotla la Bosetšhaba la Keletšo ka ga Boithomelo.

6.2. Clarinda Elizabeth Simpson bjalo ka Mohlankedimogolophethiši wa SENTECH.

6.3. Lumko Caesario Mtimde bjalo ka Mohlankedimogolophethiši wa Setheo sa Ditirelo Phihlelelo tše di Amago Bohle la Afrika Borwa.

6.4. Go thwalwa leswa ga Moatbokheiti Rory Wayne Voller bjalo ka Motlatšamokhomišenare wa Khomišene ya Dithoto tša Khamphani le tša Bohlale.

6.5. Katološo ya konteraka ya Lungisa Fuzile bjalo ka Molaodipharephare wa Kgoro ya Ditšhelete ya Bosetšhaba.

6.6. Katološo ya konteraka ya Nosipho Ngcaba bjalo ka Molaodipharephare wa Kgoro ya Merero ya Tikologo.

6.7. N Mafu bjalo ka Motlatšamolaodipharephare: Maatlafatšo le Taolo Bakgathatema ka go Kgoro ya Bagale ba Mašole.

6.8. TLM Makotoko bjalo ka Mohlankedimogolo wa Mešomo ya Kgoro ya Merero ya Tikologo.

Dipotšišo:
Donald Liphoko
082 901 0766

Share this page

Similar categories to explore