Pego ya Kopano ya Kabinete ya la 19 Diphalane 2016

1. Phethagatšo ya Mananeo a Bohlokwa a Mmušo

1.1. Kabinete e lakaletša baithuti ka moka tše dibotse ge ba thoma ka ditlhahlobo tša bona tša mafelelo a ngwaga. Baithuti ba Mphato wa 2016 ba hlohleletšwa go dula ba nepišitše ge ba thoma Ditlhahlobo tša Lengwalo la Marematlou tša 2016 tšeo di thomago semmušo ka la 24 Diphalane 2016 gomme tša fela ka la 29 Dibatsela 2016.

1.2. Kabinete e rata go bušeletša boipiletšo bja yona gore naga e thekge maitapišo ka moka go boloka mananeo a thuto. Maitapišo a ao a etilego pele ke mmušo ka Sehlopha sa Mošomo sa Ditona ba šoma le baithuti, batswadi, diyunibesithi le batšeakarolo ke taetšo ya boikgafo bja mohlakanelwa bja go hwetša ditharollo tša go bušetša sekeng lekala la rena la thuto ya godimo.

Kabinete e abelana dikgopolo tšeo di tšweleditšwego ke baithuti malebana le ditlhohlo tšeo ba lebanego le tšona ka ditefelo tša godimo tša dithuto, madulo, dipuku tša kgakollo, dinamelwa le maemo a go phela ao a bitšago tšhelete ye ntši.

Ge ngwaga wo wa dithuto o ka lahlega, diyunibesithi le dikholetšhe di sa humana tharollo ngwaga wo, baithuti ba e ke bago milione ba marematlou ba ka se amogelwe thutong ya godimo ka 2017. Ditlamorago tša go se thabiše ke gore baithuti ka moka go tloga ka ba ngwaga wa mathomo go fihla ka ba ngwaga wa mafelelo ba tla amega gomme le ekonomi ya rena e tla amega ka ge go ka se be dialoga tše difsa tša bokgoni tše di tsenago mmarakeng wa mešomo.

Se sengwe gape ke gore, bao ba tla bego ba alogile bjalo ka dingaka, boraentšenere, boraditšhupamatlotlo, barutiši le diprofešene tša mehutahuta ba ka se kgone go tsena ka ekonoming.

Kabinete e thekga ka botlalo ditokelo tša go hwetša thuto tše di lego ka go Sengwalwa sa Tokollogo le Molaotheo, e bile e le sa bohlokwa ka go Leanotlhabollo la Bosetšhaba (NDP). Re thekga gape le tokelo ya go fihlelela thuto ya godimo, kudu go bahloki.

Sengwalwa sa Tokollogo se re “thuto ya godimo le tlhahlo ya ditheniki di tla bulelwa batho ka moka ka mokgwa wa thekgo ya mmušo le thekgo ya ditšhelete tša thuto tše di fiwago go ya ka bokgoni.”

Molaotheo o bolela gape gore “Yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go tšwetša thuto pele yeo mmušo ka mekgwa ya go kwagala o swanetšego go e dira gore e be gona gape e fihlelege ka tšwelopele.”

Go bona kholo ya bogolo bja ditlhohlo mo thutong ya godimo, Mopresidente Jacob Zuma o okeditše sebopego sa Sehlopha sa Mošomo sa Ditona go akaretšwa Tona ya Dikgokagano, ya Madulo a Batho, ya Matlotlo le ya Tlhabollo ya Leago.

Mmušo o amogetše ditšhišinyo tše mmalwa tšeo di tsebagaditšwego ke maloko le le batšeakarolo ba go fapana. Tshepetšo ya bothekniki e mo lenaneong go ba lekola gomme ge e feditšwe, go tla fiwa dikgetho tša go šogana le ditlhohlo tše re lebanego le tšona.

Mmušo o tla tšea gape dikgato tša go dira gore go be le methopo go baithuti ka moka bao ba nago le maswanedi a go hwetša thušo go tšwa go Setlamo sa Bosetšhaba sa Thušo ya Ditšhelete tša Baithuti (NSFAS) go oketšwa go akaretša ditefo ka moka tša go ithuta yunibesithi le dikholetšheng tša Thuto le Tlhahlo ya Mošomo wa Sethekniki le wa Diatla (TVET) mo nakong ye telele. Mmušo o tla dira gape mekgwa ya go šogana le ditlhohlo tše di lebanego le baithuti “ba magareng” bao ba se nago maswanedi ka fase ga melao ya gonabjale ya NSFAS eupša ba sa kgone go lefela ditshenyagelo ka moka tša dithuto ntle le thušo ye e itšego. Tše ka moka di tla lebelelwa ka lebelo le tekanyo tšeo di laolwago ke lebelo la kgolo mo ngwadišong le methopo ye e lego gona.

Khomišene ya Mopresidente ya Dinyakišišo ka go Thuto ya Godimo le Tlhahlo e tšwela pele ka mošomo wa yona gomme e tla thuša mmušo go tla ka tharollo ya nako ye telele ya phihlelelo ya thuto ya godimo kudu go bahloki.

Tona ya Matlotlo o tla aba Polelo ya Pholisi ya Tekanyetšo ya Lebaka la Magareng (MTBP) ka la 26 Diphalane 2016 yeo e tla bontšhago tlhako ya ekonomi ka bophara mo kotareng ya gare.

Mo ngwageng wa ditshelete wa 2016/17, mmušo o abile palomoka ya go makatša ya methopo ya thuto ya godimo, moo go bonwego Kgoro ya Thuto ya Godimo le Tlhahlo e amogela kabo ya tekanetšo ya R49.2 bilione.

Kabinete e tshepa gore ke fela ka peeletšo ya rena mo thutong bjalo ka naga moo re tla bago le tšwelopele ya mohola go šogana le ditlhohlo tše di menagantšwego gararo tša tlhokego ya mešomo, bohloki le go se lekalekane. Mmušo o arabetše boipiletšong bja baithuti gomme o tla thekga tefo ya go fihla go 8%, gomme e tlo lefela koketšo ya ditefo ka thušo ya go thiba sekgoba legatong la baithuti ba go hloka ka moka, bao ba šomago goba “ba magareng”, seo se ra gore baithuti bao malapa a bona a amogelago letseno la R600 000 ka ngwaga. Se se ra gore baithuti ka moka bao ba nago le maswanedi a go amaogela NSFAS le “ba magareng” ba ka se okeletšwe ditefo, ka ge mmušo o tla lefa phesente yeo go oketšwago ka yona. Thekgo ye e tla ba palomoka ye e ka bago R2.5 bilione, yeo e akaretšago 70% ya baithutelatikrii ka moka.

Batšeakarolo ka moka ba swanetše go hlola maemo ao a senago dintwa go kgontšha lenaneo la thuto go tšwela pele ntle le go senya nako.Go kgonthiša temogo ya tšwelopele ya tokelo ya go tšwetša thuto pele, mmušo o tla dira mmapatsela, o šoma le batšeakarolo ba maleba, mo phetogong ya diyunibesithi le dikholetšhe tša TVET go hlola dibaka, phihlelelo, thekgo ya ditšhelete le thekgo ya baithuti le diinstitušene. Batšeakarolo ba mmalwa go akaretša ba bangwe, baithuti, dipanka le kgwebo ba file ditšhišinyo tša go fapana ka gore go ka thekgwa bjang thuto ya godimo kudu go bahloki. Ka moo, Sehlopha sa Mošomo sa Ditona se tla bitša batšeakarolo ka moka gotee go dira mmapatsela wo o tla kgorago tsela ya tharollo.

Kabinete e thabišitšwe ke go boela dithutong mo diyunibesithing tše dintši, gomme e hlohleletša baithuti ka moka go boela dithutong. Ye ke nako ye bohlokwa ya lenaneo la thuto moo ditlhahlobo di lego kgauswi. Mmušo o tshepa gore dingongorego tša baithuti di ka ahlaahlwa ka dipoledišano mola dithuto di tšwela pele.

Kabinete e dula e tshwenyegile ka ditšhupetšo tša dikgaruru mo dikhamphaseng tša diyunibesithi tše dingwe go phatlala le naga. Le ge go dira ditšhupetšo go šireleditšwe ka Molaotheong, dikgaruru, tšhošetšo le tshenyo ya thuto di ka se kwelwe bohloko.

Batšeakarolo ka moka ba swanetše go dira se sengwe le se sengwe mo maatleng a bona gomme ba tšeye dikgato dife goba dife tšeo di hlokegago go boloka lenaneo la thuto ka ge ditlamorago tše re lebanego le tšona di tla ba tše mpe go ekonomi, baithuti le baithuti ba marematlou. Thuto ke maikarabelo a mang le mang, a re šomeng mmogo go bušetša dilo sekeng mo thutong ya godimo go šireletša bokamoso bja bana ba rena le bokamoso bja naga ya rena.

1.3. Kabinete e amogela peeletšo ya R3 bilione ka Marriot International yeo e tla bonago sehopha sa dihotele se segolo lefaseng ka moka se fetša dihotele tše difsa tše hlano. Tsebišo e laetša boitshepo bja babeeletši mo nageng le dikgonagalo tše dibotse tša ka moso tša ekonomi ya selegae.

1.4. Afrika Borwa e tsebagaditšwe bjalo ka naga ye kaone go feta ka moka mo taolong ya dikoloto le tšweletšo ya taolo ya dikoloto ka dinageng tša borwa bja Sahara ka Afrika ka Kuranta ya Mebaraka ye e sa Golago, modirišani wa Dikopano tša IMF/tša Ngwaga le Ngwaga tša Panka ya Lefase. Sefoka se tlile ka morago ga ge Panka ya Lefase e amogela bokgoni bja naga ka phetogo/peakanyo ya dikoloto. Dithorišo tše ke bohlatse bja katlego yeo naga e tšwelago pele go ipshina ka yona mo mebarakeng ya ditšhelete tša lefase le mokgwa tirišo wa ka moo ekonomi e laolwago ka gona.

1.5. Ketelo ya Semmušo ka Kenya e lego ya mathomo go tšewa ke hlogo ya mmušo wa Afrika Borwa, Mopresidente Jacob Zuma, go tloga mola go bago le temokrasi, e akareditše kemedi ya kgwebo go Foramo ya Kgwebo ya Kenya-Afrika Borwa, yeo e utollotšego dibaka tša peeletšo le kgwebo. Dimemorantamo tša Kwešišano tše di latelago di saennwe: tirišano ya maphodisa, pabalelo ya diphapanontši le taolo le Tsela ya Dinamelwa tša Boemakepe bja Lamu go la Borwa bja Sudan-Ethiopia.

1.6. Karolo ya Bobedi ya Khomišene ya Setšhabapedi gare ga Afrika Borwa le Repabliki ya Namibia e gateletše boikgafo bja rena ka mohlwaela wa go sekaseka ditaba tša mahlakoremabedi, dilete le tša boditšhabatšhaba. Memorantamo wa Tšhomišano (MoU) ka Thuto ya Godimo o phethilwe, go akaretšwa le go saenwa Dipeano tša Tsebo tša Komiti ya Mohlakanelwa ya Ditsebi ka ga Mellwane ya Noka ya Orange.

1.7. Ketelo ya mošomo ya motlatšamopresidente Cyril Ramaphosa go la Vietnam le Singapore e šomišitšwe go utolla mafelo a kamoso a kgwebo le peeletšo, le go goka Dikgwebo tša Mmušo tša Singapore go thuša Afrika Borwa ka Ditirišano tša Setšhaba le tša Praebete, go sepelelana le Leano la Dintlha tše Senyane la Afrika Borwa. Boikgafo le bjona bo khumanwe gore Singapore e thuše Afrika Borwa ka hlabollo ya mabokgoni le go oketša palo ya dithuto tša tlhahlo go baithuti ba Afrika Borwa tšeo di abjago ka fase ga Lenaneo la Tirišano la Singapore.

1.8. Mopresidente Jacob Zuma o boletše Khonferenseng ya Mošomo wa Dihlogo ya Afrika Borwa ye e filego sefala sa dihlogo tša rena ka moka  tša mošomo go abelana dikgopolo ka ditaba le dilo tše bohlokwa tše di ba kgontšhago gabotse go emela naga ya rena. Bjalo ka baemedi ba rena moše wa maatla ba na le maikarabelo a go aga segwera le tirišano tše di tla re thušago go fihlelela maikemišetšo a rena go tšwa go NDP, yeo ya kgolo ye e akaretšwago, mešomo le maphelo a makaone a batho ba rena.

1.9. Ge a arabela dinyakwa tša setšhaba le tša kgwebo, Tona ya Meetse le Tlhwekišo Nomvula Mokonyane o tla ribolla lekwate go aga Karolo ya Pele ya Protšeke ya Meetse ya Vaal Gamagara ya R18 bilione, Labohlano, 21 Diphalane 2016. Ge go phethwa Karolo ya Pele, baholegi ba tla akaretša dipolase tša leruo tše 14, meepo ye 12, diphaka tša sola, le ditšhaba tša Kathu, Olifantshoek, le Hotazel, ba holega setšhaba sa badudi ba 23 499.

1.10. Thakgolo ya karolo ya mathomo ya mpshafatšo ya R49-milione ya Diphaka tša Intasteri ya Isithebe ka Mandeni, KwaZulu-Natal, e dira karolo ya Mpshafatšo ya Lenaneo la Diphaka la Diintasteri la Kgoro ya Kgwebo le Intasteri, gomme e beilwe pele go mpshafatšwa.

Maikemišetšo ke go tsošološa diphaka tša diintasteri tša mmušo o phatlalala le naga go godiša diintasteri le go oketša go kgatha tema mo go hloleng mešemo le kgolo ya ekonomi ya naga. Diintasteri tše di šomago go tšwa go Isithebe di kgatha tema ye bohlokwa mo ekonoming ya lefelo le go hloma mešomo ya go feta 20 000. Nakong ya lenaneo la mpshafatšo dikgwebopotlana, dikgwebo tša magareng, le dikgwebo tše kgolo (di-SMME) di thwaletšwe protšeke ya boleng bja R6.3 milione gomme batho ba 162 ba thwetšwe.

1.11. Tsebišo, ya gore Afrika Borwa e tla holega kwanong ye mpsha ya kgwebo le Kopano ya Yuropa (EU), e tla bona phihlelelo ye e kaonafaditšego go ditšweletšwa tša Afrika Borwa tše di nago le phihlelelo ya mmaraka wo o itšego ka EU. Tumelelano ya Tirišano ya Ekonomi (EPA) ka fase ga tlhako ya SADC-EU-EPA e ema legato melawana ya kgwebo ya tumelelano ya gonabjale ya mohlakanelwa gareng ga Afrika Borwa le EU, ye e bitšwago Tumelelano ya Kgwebo, Tlhabollo le Tirišano (TDCA). EPA e fa phihlelelo ya mmaraka wo mofsa wa swikiri le ethanol gammogo le phihlelelo ye e kaonafaditšwego ya mmaraka wa beine, matšoba, ditšwamaswing le ditšweletšwa tša dienywa.

1.12. Khomišene ya Pabalelo ya Tuna ya Bluefin ya Borwa e okeditše Palomoka ya Go swarwa mo Go dumeletšego mo Afrika Borwa go kabo ya Tuna ya Bluefin ya Borwa go tloga go ditone tše 150 go ya go ditone tše 450 mo dihleng tša go rea dihlapi tša 2018-2020. Se se bohlokwa go tše di tlago pele mo go hloleng mešomo ka ge e tla fa mešomo ya go ya go ile mo lekaleng la boreahlapi le go tlišetša naga letseno la diyantle tše dintši tše di nyakegago.

1.13. Go thwalwa ga bareki ba ba atlegilego ke Kgoro ya Enetši ka Lenaneo la Motšweletši wa Mohlagase wa Go ikema wa mathomo wo o theilwego Malahleng (IPP) ke karolo ye bohlokwa ya lenaneo la mmušo go šireletša kabo ya mohlagase wa naga. Bareki ba babedi ba ba atlegilego ba tla oketša 863.3MW mo kriting ya mohlagase mo mengwageng ye mehlano ye e tlago.

Thwalo e goketša peeletšo ya go feta R40 bilione ye e tla šomišwago go rarolla mananeokgoparara mo lekaleng la mohlagase, go hlohleletša go reka tša gae le go hlola mešomo ye 6 613 nakong ya kago  le  ye 13 524 ka tirišo.

Mola thulagayo ya go agwa ga mohlagase ka Afrika Borwa go tleaganywa le tlhabollo ya dithoto tša dibešwa tša fosile, naga e ikgafetše go phetogelo go ekonomi ya khapone ya fase, ba beile pele dipeobakeng tša mohlagase wa go hlweka. Ka Mohlagase wo o Mpshafatšwago, 6 376 MW ya mohlagase di hweditšwe go Batšweletši ba Mohlagase ba Go ikema ba 102 mo dihlopheng tše tshela tša go aba. Mo go tše, 2 200 MW ya maatla a tšweletšo ya mohlagase go tšwa go diprotšeke tše 44 tša IPP di kgokagantšwe go kriti ya setšhaba.

1.14. Bjalo ka ge Kgwedi ya Dinamelwa e hlaloša diprotšeke tša mananeokgoparara a dinamelwa a motheo a mmalwa gomme mananeo a dirilwe go kgokaganya batho le mafelo, seo se hlola mešomo ye mefsa gomme se fetoša ka moo maAfrika Borwa a tšeago maeto.

Ka tsela yeo Kabinete e lemoga peeletšo ya R24 milione ya Kgoro ya Ditsela le Dinamelwa ya Gauteng go lokiša tsela ya D904, yeo e tsebegago ka tsela ya kgale ya Evaton. Go lokišwa ga tsela ye e lego gona gonabjale go tla thuša go nako ya go tšea maeto ye e kaonafaditšwego, gomme gwa kgonthiša polokego ya tsela go boradifatanaga, borapaesekela le basepela ka maoto.

1.15. Go swarwa ka katlego ga Foramo ya Taolo ya Inthanete ya Afrika ya Bohlano ka Durban go lemogilwe ge kopano e phetha maemo a kontinente, ao a thekgago phihlelelo ya maikemišetšo a Agenda ya 2063, pele ga Foramo ya Taolo ya Ithanete ye e tlo swarwago Mexico ka Manthole 2016. Afrika Borwa e saenne Tumelelano ya Tirelo ya Mekgatlo ye Mentši le Motheo wa DONA.

1.16. Tsenogare ke mmušo go lwantšha bomenetša, maitshwaromabe le gore diintasteri di tšeye maikarabelo e tlišitše tumelelano le dikhamphani tše šupa tše di beilwego lenaneong la dithulaganyo, tšeo di tlo oketša lebelo la phetogo ka intasteri. Tumelelano e na le dikarolo tše mmalwa, go akaretša: Go kgatha tema ga Matlotlo a diprotšeke tša tlhabollo; Maikgafo a phetogo mo karolong; Tlhako ya go rarolla dikleimi ka dikarolo tša setšhaba; le Maikgafo a Phetogo ke Bahlankedibagolophethiši (di-CEO).

Metheo ye megolo ya mmušo e akaretša kotlo ya R1,4 bilione ye e gapeletšwago ke taolo ya phadišano yeo e tla lefšago ke dikhamphani ka Sekhwameng sa Ditseno tša Setšhaba. R1,5 bilione ye nngwe e tla abelwa sekhwama go thekga mananeo a leago a thekgo a lebantše ditšhaba tše di bego di sa hlokomelwe pele.

Maikgafo a mmušo a tla tsebišwa ke ye nngwe le ye nngwe ya dikhamphani tše šupa, ye e ka tšeago mokgwa wa “mmotlolo wa tekatekano”, moo bonnyane 40% ya dišere ka khamphaning di tla rekišetšwa bathobaso ba Afrika Borwa; goba ‘mmotlolo wa badirišani’ moo khamphani e tla šomago le dikhamphani tša badirišani tša kago tša bathobaso tše e ka bago tše tharo go di thuša go tšweletša letseno la go lekana 25% ya letseno la yona. Boikgafo bjo bo amogetšwe ka tlaleletšo ya R9 bilione ya letseno la ngwaga le ngwaga ka nako ya paka ya tumelelano.

Boikgafo bja nnete bo tla saenwa ke CEO ye nngwe le ye nngwe ye e ikgafago go dikgato tša mohlwaela wa bophara go kgonthiša gore ga go na ditiro tša go se amogelege le tša bomenetša ka khamphaning, mo kgwebong le baphadišani, mmušo goba badirelwa ba Makala a praebete.

Tumelelano ya tefo e laetša gore ditshepetšo tše dingwe tša molao di swanetše go fetšwa mo dibekeng tše mmalwa tše di latelago gomme tše di a šongwa le go hlokomelwa gomme tsebišo e tla dirwa mafelelong a tshepetšo ye.

1.17. MaAfrika Borwa a hlohleletšwa go amana le tshedimošo ye e abelanwago ka dikabo tša Pego ya Ngwaga le Ngwaga ya 2015/16 go Palamente. Tshedimošo e bontšha ka fao go šomišwago Lenaneotiro la Mmušo (PoA), gammogo le tšwelopele ya go Tlhako ya Leano la Lebaka la Nako ya Magareng (MTSF) le tirišo ya NDP.

1.18. Kabinete e hlohleletša gape maAfrika Borwa go abelana dikgopolo tša bona ka ekonomi le ditaba tše dingwe tšeo ba ratago mmušo o di gatelela MTBP, go abja ke Tona ya Matlotlo Pravin Gordhan ka la 26 Diphalane 2016. Dikgopolo di ka romelwa ka Facebook: Treasury South Africa, Twitter @TreasuryRSA, kabo ya molomo le wepsaete ya Matlotlo a Setšhaba.

2. Diphetho tše Bohlokwa tša Kabinete

2.1. Kabinete e dumeletše melao ya Pego ya Mpshafatšo ya Senopsisi ya Thulaganyo ya Taolo ya Dinamelwa tša Afrika Borwa ya 2050 (NATMAP) yeo e sepelelanago le NDP gape e na le dintlha tša mekgwa ye e latelago ya dinamelwa: thulagayo ya nako ye telele le go bea pele, go nepiša go polokego, go tshepagala le go kgona go lefelwa ga dinamelwa; go lebelela e sego fela dinamelwa bjalo ka ge tšhomišo bošaedi le go se šome gabotse e le ka lebaka la go se šomiše lefase gabotse le go se dire maano ka tshwanelo; go godiša go fetoga ga maitshwaro ka go fetoša kgopolo dinamelweng tša bohle; le mokgwa wa thulaganyo wo o akaretšago leago le tlhabollo.

2.2. Kabinete e dumeletše go tlišwa ga Melawana ya Boditšhabatšhaba ya Mananeokgoparara a Dikgokagano (di-ITR), Dubai 2012, Palamenteng go fiwa tumelelo.
Di-ITR di thoma tumelelano ya boditšhabatšhaba, gomme di dira karolo ya Melawana ya Mokgahlo wa Kopano ya Mananeokgoparara a Dikgokagano tša Boditšhabatšhaba, kudu kgodišo ya kgolo ya ekonomi le kakaretšo ye kgolo ka tlhabollo ya mararankodi a kgokagano le dineteweke tša mananeokgoparara a dikgokaganyo le ditefelo tša fase.

2.3. Kabinete e dumeletše go tlišwa ga Molao wa Mafelelo wa Khonferense ya Kgokagano ya Radio ya Lefase (WRC-15), Palameteng gore o dumelelwe, go ya ka karolo ya 231 (2) ya Molaotheo.

Ditaba tša motheo tše di amogetšwego mo go WRC-15 di akaretša tirišo ya mararankodi a kgokagano a lefase, tirišo ya kgašo ya lefase, ditirelo tša dikgokagano tša sathalaete, ditirelo tša difofane, mawatle le mananeo a ekonomi ya lewatle, kimollo ya masetlapelo le ditirelo tša tšhoganetšo, gammogo le mananeo a kamoso go thekga phetogo ya ekonomi. Dipoelo tša WRC-15 di fa gape tiišetšo go tirelo ya kgašo ka go šireletša mohlwaela wa Thelebišene ya Lefase ya Titšitale (DTT).

2.4. Kabinete e dumeletše go tlišwa ga Melao ya Mafelelo ya ITU Khonferenseng ya Pleniphotentiar ya Guadalajara 2010, Palamenteng gore o dumelelwe go ya ka Karolo ya 231(2) wa Molaotheo.

Khonferense ya Plenipotentiary ke mokgahlo wa bohlokwa wa go dira dipholisi wa ITU, e lego mokgahlo wa bokgoni wa Dinagakopano (UN) wo o nago le maikarabelo a go laola mokgwa wa lefase wa dikgokagano tša elektroniki.

Mošomo wa ITU o amana le NDP, ka ge o nepiša go tlhabollo ya Lenaneokgoparara la Setšhaba, ka lekaleng la ICT.

2.5. Kabinete e boditšwe ka tšwelopele ye e dirilwego mo go hlongweng le go dirweng ga Phapoši ya Ntwa ya Mararankodi a Kgokagano. Kopano ya Lekgotla la Kabinete ya Phato 2016 e rarollotše ka gore Phapoši ya Ntwa ya Mararankodi a Kgokagano e swanetše go dirwa go akgofiša tirišo ya Kgokagano ya Afrika Borwa, pholisi ya mararankodi a kgokagano a setšhaba.

Bjalo ka karolo ya Dipeano tša Tsebo tša phapoši ya ntwa, ditaba tše bohlokwa tše mmalwa di ile tša utollwa tšeo di nago le khuetšo mo tirišong ya katlego ya go kgona, ya lebelo, ya go tshepega le inthanete ye e bolokegilego. Tše di akaretša; go šogana le tšeo di šaletšego morago ka go aba mohlwaela wa tše di nyakegago kudu; kgokagano ya mararankodi a kgokagano, tirišo le thekgo ya mašeleng; le go šogana le dibopego tša mebaraka tše di sa šomego gabotse; go akgofiša phetogelo go kgašo ya titšitale; tlhabollo ya mokgwa wa pušo ya elektroniki; peakanyoleswa ya Dilo tša Mmušo; le go matlafatša Taolo le go šogana le pedifatšo ka taolong ya lekala la ICT.

2.6. Kabinete e amogetše gore Tumelelano ya Paris ka Phetogo ya Klaemete e tlišwe Palamenteng gore e dumelelwe. Tumelelano ya Paris ke sedirišwa se se lego molaong se se tla tlhahlago tshepetšo ya tiro ya lefase ka ga phetogo ya klaemete. E kopanya ditšhaba ka moka go lebaka la go swana la go šomišana go tšhošetšo ya phetogo ya klaemete, ka taba ya tlhbollo ya go swarelela le maitapišo a go fediša bohloki. E dira maikemišetšo a go swara koketšo ka palogare ya themperetšha ya ka fase ga kgato ya ka fase ga 2.

Tumelelo ya Paris e tla tsenywa tirišong ka la 4 Dibatsela 2016, matšatši a 30 ka morago ga tšatšikgwedi yeo Mekgatlo ye 55 ya Tumelelo di ikarabelago go palomoka ya tokollo ya gase ya ntlotalamorogo ya lefase ya 55% di beile didirišwa tša yona go dumelelwa. Tumelelo ya Afrika Borwa ya Tumelelo ya Paris e romela sešupo se se botse sa boikgafo bja rena bjo bo tšwelago pele go šogana le tlhohlo ya phetogo ya klaemete.  

2.7. Kabinete e dumeletše Kakanywa ya Pholisi ya Setšhaba ka Ditirelo tša Koketšo le Keletšo le Thulaganyo ya yona ya tirišano. Maikemišetšo a pholisi ke go dira tlhako ya taolo go kaonafatša bokgoni, tšweletšo, tekatekano, tikologo le tshwarelelo ya ekonomi ya Makala a temo, dithokgwa le boreahlapi. Se se tla kgonthiša gore dikarolo ka moka ka mohlwaeleng wa temo, dithokgwa le boreahlapi (go tloga go motšweletši go ya go Modiri) ba kgona go utolla dibaka tše di phagamego tša dikgwebo tša bona le leruo.

2.8. Kabinete e dumeletše kakanywa ya mafelelo ya MTSF ya Dipoelo tša bo 2 tša 2014-19 “Bophelo bjo Botelele bja go phela gabotse go maAfrika Borwa Ka moka”. Se se šoma bjalo ka kago ya go diriša Kgaolo ya bo 10 ya NDP ya 2030.

MTSF ya 2014-19 e kaonafaditšwe go kopaya bohlatse bja kgauswayana bja tiro ya nnete ya makala a maphelo kgahlanong le dilebanywa ka go MTSF ya 2014-19; kamogelo ya Dinepo tša Tlhabollo ya Go ya go ile (di-SDG) tša 2030 ka Afrika Borwa, le go fokotša ditaetšo tša tshepetšo.

2.9. Go latela tumelelo ya Kabinete, Tona ka Kgoro ya Peakanyo, Tekodišišo le Tshekatsheko ya Phethagatšo ya Mošomo Jeff Radebe o tla lokolla dikutollo tša Sedirišwa sa Kelo ya Taolo ya Tiro (MPAT) ya 2015. Pego e fana ka tshedimošo ye e kopantšwego ya dikelo tša MPAT le ditshekatsheko tša dithuto tše di sekwasekwago go tloga ka 2011 go fihla ka 2015.

MPAT e dirišwa go thuša kaoafatšo go ditirišo tša taolo ka dikgorong tša mmušo. Se se kgatha tema go NDP yeo e bolelago gore gare ga gonabjale le 2030 Afrika Borwa e hloka go hloma mmušo wo o ago le bokgoni, wo o šomago ka bokgoni bja makgonthe gape o arabela dinyakawa tša badudi.

Dipoelo tša 2015 di bontšha gore MPAT e atlegile ka go sepediša dikaonafatšo tša koketšo ka ditirišo tša taolo; le ge go le bjalo, di fapana go seleganya dikgoro tša bosetšhaba le diprofense. Go na le methopo ya bokgoni malebana le ditirišo tša taolo mo mmušong eupša tirišo ya taolo ya bolaodi ya go fokola e dula e le tlhohlo gape e kgatha tema mo go palelweng ga taolo.

Kabinete e thekga mokgwa wa kopano le wa botlalo go thekga dikaonafatšo, e lego wo o tla etwago pele ke ka Kgoro ya Peakanyo, Tekodišišo le Tshekatsheko ya Phethagatšo ya Mošomo.

3. Melaokakanywa

3.1. Kabinete e dumeletše gore Molawana wa Go thibela le Go emiša Melato ya Lehloyo le Polelo ya Lehloyo o phatlalatšwe gore setšhaba se o sekaseke. Molawana o diretšwe go hlola melato ya bosenyi bja lehloyo le polelo ya lehloyo le go bea ditsela tša go thibela le go emiša melato ye. Maikemišetšo ke go šogana le ditiragalo tše di golago tša semorafe gape le go šogana le mehuta ye mengwe ya maitshwaro a bosenyi bjo bo hlohleletšwago ke lehufa goba go se kgotlelelane, ka tsela ya bosenyi bja lehloyo le polelo ya lehloyo, tše di diregilego nakong ya go feta ya kgauswanyana.

Se se nyalana le NDP yeo e gatelelago tlhokego ya masolo a go swarelela kgahlanong le semorafe, kgatelelo ya basadi le banna, letlhoo la batho ba ratanago e le ba bong bjo bo swanago, letlhoo la batho ba merafe ye mengwe le gore batho ka moka ba le go ikwa ba bolokegile.

4. Ditiragalo tše di Tlago

4.1. Kgwedi ya Temošo ya Kankere ya Letswele ka Diphalane, e emela maitapišo a tlhoomelo ya maphelo ya setšhaba le praebete go godiša temošo ya bolwetši. Temogo ya ka pela ya maaemo e ka dira gore kalafo e šome gabotse. Basadi ka moka le banna ba swanetše go dira tekolo ya nako le nako ka bobona gomme ba lekolwe gape ka dinolofatši tša tlhokomelo ya maphelo tša kgauswi le bona.

4.2. Kgoro ya Maphelo e tla swara Khonkrese ya Maokelo a Lefase ya Federeišene ya Maokelo a Boditšhabatšhaba (IHF) ka fase ga morero wa “Go šogana le Ditlhohlo tša Molwetši -Polokego le Tlhokomelo ya Gare”, ka Durban go tloga ka la 31 Diphalane go fihla ka la 3 Dibatsela 2016. Khonkrese e fa foramo ya lefase ya moswananoši ye e kgokganyago diphetošetšo tša dikarolo tše dintši tša tsebo, bokgoni le maitemogelo mo taolong ya karoo ya maphelo le kabo ya ditirelo.

5. Maemo a kabinete go Merero ye Bohlokwa Seemong sa bjale

5.1. Kabinete e kgonthišitše thekgo ya yona go Tona ya Matlotlo, Pravin Gordhan woo ka fase ga Karolo 35 ya Molaotheo a se nago molato go fihla a bonwa molato ke kgorotsheko ya molao. Kabinete e sa na le tshepo go mokgwa wa toka wa bosenyi wa naga le ditshepetšo tša toka le nnete tše di hlalošitšwego nakong ya temokrasi ya rena. Ditshepetšo di swaetšwe go dumelelwa go diragala.

5.2. Dipoelo go tšwa Samiting ya BRICS ya bo 8, ye e bego e swerwe ka la 15 go fihla ka la 16 Diphalane ka fase ga morero “Go aga Ditharollo tša Tirišano, Kakaretšo le Go arabela (BRICS)” kua Goa, India, di lemogile baetapele ba BRICS ba swere dipoledišano tša kopano gape tša tirišano ka ga go tiišetša tirišano ya ka gare ya BRICS gomme ya tšweletša ditaba tša lefase go swana le diphapano tša boditšhabatšhaba, twantšho kgahlanong le botšhošetši, le kaonafatšo ya mokgwa wa taolo ya lefase, kudu go dira gore go be le temokrasi ya UN le Diinstitušene tša Bretton Woods.

Kamogelo ya Boipolelo bja Goa le Thulaganyo ya Tiro, di gateletše motheo wa go tia wo BRICS e o dirilego go ya dipeano tša go dira mekgwa ya diinstitušene ya tirišano ye e sa šikinyegego. Kgonagalo ya go dira Mokgahlo wa Go ikema wa Kelo wa BRICS go lebeletšwe ditheo tša go tlwaetša mebaraka, gore go tiišwe taolo ya lefase ya thutaboagi, le yona e amogetšwe. Nakong ya ketelo go la Goa, Khamphani ya Dihlare ya Cipla le balaodi ba Tlhabollo ya Intasteri ya Dube di saenne tumelelano ya go thoma senolofatši sa payolotšiki. Peeletšo ye ya R1.3 bilione e tla dira go bjala ga mathomo mo kontinenteng ya Afrika, ya tšweletšo ya seokobatši sa go ba kgahlanong le kankere ye e theilwego tshepetšo ya payo-theknolotši.

5.3. Kabinete e iša tlhompho go batho ba Mozambique ka tlemagano ya bona le go ke ntšha sehlabelo mo ntweng ya rena tokologo. Motlatšamopresidente Cyril Ramaphosa le Tona ya Bokgabo le Setšo, Nathi Mthethwa, ba tsenetše tirelo ya segopotšo sa ngwaga wa bo 30  wa mohu Samora Machel, Tate yo a hlotšego le Mopresidente wa Mozambique, yo a hlokafetšego ka fase ga mabaka a go belaetša ka Mbuzini. Go hlompha segopotšo sa baetapele ba Afrika  ba go swana le Samora Machel, Julius Nyerere, Oliver Tambo le Nelson Mandela, re gopola gore boetapela go bona bo be bo bolela ka ditirelo tša bikgafo go Afrika go phagamiša dikgahlego tša batho ba Afrika.

Re aga mo historig ya tlwaelo ya rena gomme re ipshina ka botseta bj ago tiya le dikamano tša ekonomi go kaonafatša kgolo ya ekonomi, go hlola mešomo le go fokotša go lekalekane. Go hlola Tsela ya Tlhabollo ya Maputo, ye e kgokaganyago boemakepe bja Maputo le bogare bja diintasteri ya naga ya rena, ke karolo ye bohlokwa ya maitapišo a rena a go godiša kgwebo le peeletšo le go godiša tsenelano ya dilete.   

5.4. Kabinete e lakaletša Mmoleledi Busisiwe Joyce Mkhwebane mahlatse le mahlogonolo mo go thwalweng ga gagwe bjalo ka Mošireletši wa Setšhaba wa Repabliki ya Afrika Borwa mo pakeng ya mengwaga ye šupa go tloga ka la 15 Diphalane. Kabinete e tshepha gore Mmoleledi Mkhwebane o tla šomela naga gabotse gomme o tla tšwela pele go dira kgahlegong ya maAfrika Borwa ka moka.

5.5. Kabinete e leboga Mmoleledi Thuli Madonsela go šomela naga le go dira gore kantorong ya Mošireletši wa Setšhaba e gopolwe ke badudi.

5.6. Kabinete e na le bobegaditaba bja Afrika Borwa mo segopotšong sa matswalo a bjona a Letšatši la Tokologo ya Bobegaditaba leo le tsebegago ka “Laboraro le Leso” gomme e tumiša intasteri ya bobegaditaba ka tema ye ba e kgathilego go temokrasi ya naga. KA la 19 Diphalane 1977, mmušo wa kgethologanyo o laetše The World le Weekend World go emiša ka phatlalatšo gomme wa swara batho ka bontši le go iletša babegaditaba.

Molaotheo wa rena wa temokrasi o šireletša tokollogo ye e lwetšwego ka bothata ya bobegaditaba ye e lemogwago bjalo ka ge e raloka karolo ye bohlokwa go godišeng tlemagano ya setšhaba le tekatekano go batho ka moka.

Ge re tšweletša tšwelopele ye Afrika Borwa e e dirilego ka go hlola tokologo ya bobegaditaba, Kabinete e lebogiša SANEF mo matswalong a bo 20 ye e tla ketekwago bekeng ye e tlago.  

5.7. Kabinete bontšha kopano go naga ya Nigeria le malapa a basetsana bao ba sa thopilwego, go latela ditaba tša gore ba 21 ba basetsana ba sekolo ba 2019 bao ba thopilwego ke mašole a Boko Haram ba lokolotšwe. Kabinete e ipiletša go ditšhaba tša boditšhabatšhaba go mpshafatša maitapišo a bona go thuša balaodi ba Nigeria go boloka go lokollwa ga basetsana; kudu dinaga ka moka tša Afrika le Kopano ya Afrika go fa thekgo go thuša go hwetša bana ba ba timetšego.

5.8. Kabinete e kopane le Mopresidete Jacob Zuma go iša matshidiso go Mmušo le batho ba Repabliki ya Haita le dinaga tše dingwe ka Caibbean go latela tshenyo ya Hurricae Matthew ye e fetilego ka maphelo a batho ba makgolokgolo gomme ya seya mananeokgoparara.

5.9. Kabinete e kopane le Mopresidete Jacob Zuma go iša matshidiso go Mmušo le batho ba Mmušo wa Thailand go latela lehu la Kgošikgolo Bhumibol Adulyadej.

5.10. Kabinete e romela gape matshidiso go lapa le bagwera ba molwelatokologo Mewa Ramagobin. Ke yena mothomi wa Komiti ya Afrika Borwa ya tokollo ya Bagolegwa ba Dipolotiki, gape o be a le gare ga bathekgi ba mathomo ba lesolo la Lokollang Mandela. Mewa Ramgobin e be e le Mopresidente wa pele wa Khonkrese ya Maindia a Natal le Modulasetulo wa Trasete ya Madulo ya Phoenox, ye e thomilego ke Mahatma Gandhi ka 1904.

5.11. Kabinete e lemogile gore Mopresidente Jacob Zuma o amogetše go itokolla mošomong ga Morena Krish Naidoo le Morena Vusi Mavuso bjalo ka maloko a Boto ya Tirišano ya Kgašo ya Afrika Borwa (SABC)

Komiti ya Potfolio ya Dikgokgano e thomile dikgato tša go thoma dinyakišišo ka Boto ya SABC, malebana le go lokelwa ke go ba ka kantorong, go ya ka karolo ya 15A ya Molao wa Kgašo wa 1999.

Kabinete e lebogišitše ba ba latelago:

5.12. Motseta wa Afrika Borwa go la Vienna Tebogo Seokolo ka thwalo ya gagwe bjalo ka Modulasetulo wa Boto ya Taolo ya Mokgatlo wa Enetši ya Athomo ya Boditšhabatšhaba (IAEA). Boto ya Taolo ke mokgahlo wo mogolo wa go dira dipholisi tša IAEA.   

5.13. Parks Tau ka kgetho ya gagwe bjalo ka Mopresidente wa mokgahlo wa Ditoropokgolo tša Kopano le Pušoselegae (UCLG), mokgahlo wo mogolo wa Pušoslegae ya Lefase, ka la 15 Diphalane 2016, kua Colombia.  

5.14. Antonio Guterres, ka kgetho ya gagwe mo maemong a Mongwaledi-Kakaretšo wa UN go tloga ka la 1 Pherokgong 2017 go fihla ka la 31 Manthole 2021. O tla le maitemogelo a mantši ka ge a šomile bjalo ka Tonakgolo ya Portugal go tloga ka 1995 go fihla ka 2002 le bjalo ka Moenetši wa Godimo wa Bafaladi go tloga ka la Phupu 2005 go fihla ka Manthole 2015.

5.15. Babegaditaba ba Afrika Borwa, bao ba lemogilwego mp Difokeng tša Babegaditaba ba Afrika ba CNN MultiChoice Ancillar Mangena wa Forbes Africa o thopile Sefoka sa Mmegaditaba wo Monnyane wa Maggie Eales Wales. Jay Caboz, go tšwa gape go Forbes Africa, o thopile Sefoka sa Mananeokgoparara le Enetši, mola Sefoka sa Kgwebo sa Ekonomi se thopilwe mmogo ke  Diana Neille, Richard Poplak, Shaun Swingler le Sumeya Gasa ba Daily Maverick Chronicle. Mia Malan wa Mail & Guardian o thopile Sefoka sa Legoro la Features, mola motšeadiswantšho wa Sunday Times James Oatway a thopile Sefoka sa  Motšeadiswatšho tša Mohammed Amin.

5.16. Mamelodi Sundowns go thopeng sefoka ka dino tše 3-0 kgahlanong le sehlopha sa Egepeta, Zamalek, leotong la mathomo la Makgaolakganng ya Liki Bonkgwete bja Afrika. Kabinete e ipiletša go maAfrika Borwa go kopana go thekga Sundowns go tliša gae naledi.

6. Bao ba thwetšwego mešomong

Batho ka moka bao ba thwetšwego mešomong mangwalo a bona a dithuto a tla tiišetšwa le go netefaletšwa ka maleba.

6.1. Morena Siphamandla Kenneth Mthethwa bjalo ka Mohlankedimogolo wa Matlotlo (CFO) wa Sentech.

6.2. Boto ya Ditaamane tša Afrika Borwa le Taolo ya Dimetale tše Bohlokwa:
a) Ngaka Sipho David Manese (Modulasetulo)
b) Mohumagadi Ntombifuthi Monedi-Noko
c) Mohumagadi Mpho Mosing
d) Mohumagadi Mamodupi Mohlala-Mulaudzi
e) Morena Bernard Stern
f) Mohumagadi Maletlatsa Monica Ledingwane
g) Morena Mochele Noge
h) Morena Tembani Ngqeza
i) Mojenerala-Pharephare Peter Jacob Arendse (Tirelo ya Maphodisa a Afrika Borwa (SAPS))
j) Morena Bothwell Deka (Matlotlo a Setšhaba)
k) Morena Tsumbedzo Charles Nevhutanda (Panka ya Resefe ya Afrika Borwa)
l) Morena Senna Mokoena (Mokgahlo wa Setšhaba wa Bašomi ba Meepo)
m) Morena Leon Peter Grobler (Mokgahlo wa Kopano wa Afrika Borwa)
n) Morena Kagiso John Menoe (Kgoro ya Methopo ya Diminerale)
o) Mohumagadi Mmapoulo Lindah Nkhumise (Moswarela Molaodiphethiši)

Maloko a mangwe:
p) Brikatiri Ntombizodwa Hazel Mokoena (SAPS)
q) Morena Raymond James Paola (Panka ya Resefe ya Afrika Borwa)

6.3. Maloko a e Sego a Malokophethiši a Boto ya Sekhwama sa Dikotsi tša Tseleng (RAF):
a) Ngaka Ntuthuko M Bhengu (Modulasetulo gomme o thwetšwe leswa);
b) Morena Dawood Coovadia (Motlatšamodulasetulo gomme o thwetšwe leswa);
c) Mohumagadi Mala Somaru (o emela Kgoro ya Dinamelwa);
d) Morena Patrick Masobe (o thwetšwe leswa);
e) Morena Refilwe Mokoena (o thwetšwe leswa);
f) Ngaka Lungelwa Linda (o thwetšwe leswa);
g) Morena Ahmed Pandor (o thwetšwe leswa);
h) Ngaka Terrence Omdutt Kommal;
i) Ngaka Maria Claudina Du Toit;
j) Morena Khotso Monko Mothobi; le
k) Mohumagadi Lusanda Unathi Zisiwe Rataemane.

6.4. Leftenete-pharephare (Mohumagadi) Yolisa Matakata bjalo ka Motlatšahlogo wa Setšhaba ka Kantorong ya Molaodimogolo ya Dinyakišišo tša Bosenyi bja Tšhoganetšo.

6.5. Dihlogo tša Setšhaba ka Dikantorong tša Molaodimogolo Wa Mahlale a Bosenyi bja Tšhoganetšo:
a) Gauteng: Mojenerala-pharephare (Morena) Prince Nkitsing Mokotedi
b) Kapa Bodikela: Mojenerala-pharephare (Mohumagadi) Nombuso Portia Khoza
c) Kapa Bodikela: Mojenerala-pharephare (Morena) Meshack Nyameko Nogwanya
d) Leboa Bodikela: Mojenerala-Pharephare (Mohumagadi) Linda Mbana
e) Kapa Leboa: Mojenerala-Pharephare (Morena) Kholekile Derick Galawe
f) Limpopo: Mojenerala-Pharephare (Mohumagadi) Thobeka Hepercia Jozi;
g) Mpumalanga: Mojenerala-Pharephare (Mohumagadi) Ntombizodwa Hazel Mokoena;
h) KwaZulu Natal: Mojenerala-Pharephare (Morena) Isaiah Jabulani Zikhali;
i) Freistata: Mojenerala-Pharephare (Mohumagadi) Liziwe Evelyn Ntshinga

Dipotšišo:
Donald Liphoko
Mogala: 082 901 0766

Share this page

Similar categories to explore