Pego ya Kopano ya Kabinete ya la 1 Hlakola 2017

1. Phethagatšo ya Mananeo a Mmušo

1.1. Kabinete e thekga boikgafo bjo bo dirilwego ke Ditekanyetšo tša Bosetšhaba tša 2017 bja go tšwetša pele phetošo ya motheo ya ekonomi ya setšhaba le go tsenya maAfrika Borwa a mantši ka ekonoming ka nepo ya gore go be le kgolo ye e akaretšago mang le mang. Mo lebakeng le ditekanyetšo di lemoga gore kgolo ye e hlokago phetogo e tla maatlafatša leswa mekgwa ya tlhokego ya tekatekano ya nakong ye e fetilego.

Peakanyoleswa ka go thekga thuto, ditirelo tša maphelo le mešomo ya mebasepala ka dinagamagaeng e tšwela pele go ba selo se bohlokwa sa mananeo ao re šomišago tšhelete ka go ona. Diphetošo tša mabapi le ditshepedišo tša go reka di tšwela pele go kaonafatša go šoma gabotse ga tšhomišo ya tšhelete ya setšhaba ebile di bulela dikgwebopotlana dibaka tša gore di kgathe tema ka ekonoming.

Dikabo tša ditekanyetšo di thekga kgolo ya ekonomi le tlhabolllo: R3.9 pilione e abetšwe dikgwebopotlana, dikgwebo tša magareng le dikgwebo tše nnyane (di-SMME), le dikgwebo tša mohlakanelwa; R4.2 pilione e abetšwe mananeokgoparara a diintasteri ka mafelong ao a kgethegilego a ekonomi le ka mafelong ao a nago le diintasteri tše ntši; R1.9 pilione e abetšwe go tsenywa tirišong ga protepente, R3.9 pilione ke ya Lekgotla la Dinyakišišo tša Mahlale le Diintasteri, tšhelete ya tlaleletšo ye e ka bago R494 milione ke ya tšwetšopele ya boeti, tšhelete ye nngwe ya tlaleletšo ye e ka bago R266 milione ke ya go thekga lefapha la diphedi tša ka meetseng le go fihlelela dinepo tša Ekonomi ya Lewatle ya Operation Phakisa, le go šomiša tšhelete go tša temo, tlhabollo ya dinagamagae le peakanyoleswa ya naga yeo e fihlago go R30 pilione ka 2019/20.

Ditekanyetšo tše di raloka tema ye bohlokwa ka phetošong ka go tšwetša pele go phatlalatša leswa le go lebiša methopo ye e hlokagalago go dipeeletšo tše bohlokwa ka go bokgoni bja bašomi le bja ditlabelo tša mošomo.

1.2. Ka temogong ya nyakego ya gore re beeletše ka go bokamoso bja bafsa, ditekanyetšo tše di netefatša gore baithuti bao ba hlokago ba kgona go fihlelela thuto ya godingwana. Setlamo sa Bosetšhaba sa Thušo ya Ditšhelete tša Baithuti (NSFAS) se file baithuti ba baswa le ba kgale bao ba fetago ba 300 000 ditšhelete tša go ithuta ka diyunibesithing le ka dikholetšheng tša Thuto le Tlhahlo tša Sethekniki le tša Diatla (TVET) go ralala le naga ka 2017.

Sekhwama se se emetše go oketša ka palo ya baithuti ba 100 000 mo ngwageng wo. Tšhelete ye e ka bago R15 pilione ye e abetšwego NSFAS ke mmušo e tla thuša go fediša boima bja mabapi le ditšhelete bjo baithuti bao ba hlokago le bao ba tšwago malapeng a magareng ba bego ba lebane le bjona.

1.3. Go latela go tsebagatša semmušo ka katlego ga Operation Phakisa ka mafapheng a go swana le la Ekonomi ya Lewatle, la Maphelo le la Thuto ya Motheo, Mopresidente Jacob Zuma o tsebagaditše semmušo Operation Phakisa ya Temo, Peakanyoleswa ya Naga le Tlhabollo ya Dinagamagae ka la 24 Dibokwane 2017.

Operation Phakisa e tšwa go mokgwa wa Malaysia wa Khwetšo ya Dipoelo tše Kgolo ka Pela wo o šomišitšwego go fihlelela phetošo ya motheo ya ekonomi ya setšhaba; le ka ge e beakantšwe gore e swanele maemo a ka Afrika Borwa, bjale e bopa karolo ya setlabelo sa rena sa phethagatšo ya Leano la Dintlha tša Senyane.

Operation Phakisa ya Temo, Peakanyoleswa ya Naga le Tlhabollo ya Dinagamagae e nyaka go fihlelela kgolo ye e amago mang le mang, ka ge e hlagišwa ke nepo ya Leanotlhabollo la Bosetšhaba (NDP) ebile e ikemišeditše go tsenya letsogo ka go hlohleletšeng ga kgolo ya ekonomi, go hlohleletša tlhomo ya mešomo, le go fetoša lenaneokabo la tša temo. E tšwela pele go nyaka go netefatša gore go ba le phihlelelo ye e lekanego go naga, bobedi ka nepo ya go hlabolla ekonomi le phetošo ya tša temo.

Lenaneo le le tla lekodišiša mekgwa ya bjale ya thekgo ya batšweletši le go tšweletša mekgwa ya thekgo ya mašeleng ye e ikemišeditšego go akgofiša peakanyoleswa ya naga, ka lebaka la ge go na le tlhokego ya tšhoganetšo ya gore mmušo o be le kgatelopele ka go tšweletšo e sa hlaelego ya dijo. Godimo ga fao, lenaneo le le nyaka go rarolla mathata ka nepo ya go netefatša gore go be le phihlelelo ye e lekalekanago go naga, bobedi ka nepo ya go hlabolla ekonomi le phetošo ya tša temo. Se se akaretša peakanyoleswa ya naga, tlhabollo ya dinagamagae, tlhabollo ya bašomi, ya maroro, ya diruiwa, go lema ka dirapaneng le thekgo ya batšweletši.

1.4. Ka 2016, go begilwe gore go gorogile baeti ba go feta ba 10 milione ka Afrika Borwa, e lego koketšego ya 13% go tloga ka 2015. Intasteri ya rena ya tša boeti ye e atlegago ke taetšo ya tirišanommogo gareng ga mmušo, mekgatlo ya bašomi le dikgwebo gome di etilwe pele ke Kgoro ya Boeti gammogo le Tirelo ya Boeti ya Afrika Borwa ka nepo ya go lokolla dikholego ka botlalo tša mothopo wa rena wa tša boeti. Re ipiletša go badirišani ka moka ba ka mo intastering ye go tšwela pele go hlabolla le go tšwetša pele boeti gore bo kgone go hola ditšhaba ka mešomo le ka tlhabollo ya mananeokgoparara.

1.5. Bjalo ka karolo ya nepišo ya Mmušo ya go lokolla bokgoni bja di-SMME le dikgwebo tša makheišeneng, Afrika Borwa e tla ba monggae wa Khonkrese ya Lefase ka Bophara ya Bohlomikgwebo gareng ga la 13 le la 16 Hlakola 2017 ka Johannesburg. Khonkrese ke kopano ya mafapha a mehutahuta ya bahlomi ba kgwebo bao ba sa thomago yeo e gokeditšego baromiwa ba 4 000 go tšwa ka dinageng tše di fetago tše 150.

Baetapele bao ba nago le tsebo, bahlomi ba dikgwebo, babeeletši, banyakišiši le bahlami ba melao bao ba fetogilego karolo ya lesolo la lefase ka bophara leo le tšwetšago pele bohlomikgwebo bjalo ka mokgwa wa go aga diekonomi le go kaonafatša maemo a batho, ba tla tsenela khonkrese ye.

Se ke la mathomo khonkrese ye e swarelwa ka Afrika gomme e fa Afrika Borwa le khonthinente ka bophara sebaka sa go hlohleletša moya wa yona wa bohlomi bja dikgwebo.
1.6. Afrika Borwa e ketekile go thoma ga Kgwedi ya Ditokelo tša Botho ka la 1 Hlakola 2017 ka fase ga morero wa: “Ngwaga wa OR Tambo: Ke ngwaga wa gore maAfrika Borwa ka moka a šome mmogo go Tšwetša pele Ditokelo tša Botho” go tšweletša temošo le go tšwetša pele tlhompho ya ditokelo tša botho tša motheo.

Kgwedi ya Ditokelo tša Botho e tla ketekwa go ralala le naga gomme meketeko ye e tla feletša ka go meketeko ya bosetšhaba ka ga Ditokelo tša Botho tšeo di tlago swarwa ka la 21 Hlakola 2017 ka Ginsberg, King William’s Town ka Kapa Bohlabela.

Ka letšatši leo, Mopresidente Jacob Zuma o tla fana semmušo ka lebitla la segopotšo la Steve Bantu Biko go ba lapa la Biko. Se ke karolo ya go keteka le go tšwetša pele setee go sepelelana le nepo ya OR Tambo.

1.7. Kabinete e lemigole gape dipoelo tše di tšwago go Khomišene ya Diphenkgišano yeo e bego e nyakišiša ka ga mabarebare a kwanelo ya neelano ya ditšhelete tša ka ntle gomme e emetše sephetho sa ditshepedišo tša Kgorotsheko ya Diphenkgišano, go akaretšwa dikutollo tša yona ka ga magato a maleba a kgalemo.

1.8. Ge re dutše re keteka Kgwedi ya Meetse ya Bosetšhaba ka Hlakola 2017 ka fase ga morero wa: “Ditokelo tša Botho tša Meetse le Kelelatšhila”, maAfrika Borwa ka moka a gopotšwa go seketša meetse go netefatša gore go ba le kabo ya meetse ya ka moso ya go ya go ile.

Kabinete e sedimošeditšwe ka ga tšhišinyo ye e dirilwego ke Mokgatlo wa tša Thuto, Mahlale le Setšo wa Mokgatlo wa Dinagakopano (UNESCO) ya go swara Letšatši la Meetse la Lefase ka Afrika Borwa ka la 22 Hlakola 2017 ka fase ga morero wa: “Meetse a Ditšhila ke mothopo wo o sego wa dirišwa”.

Mopresidente Jacob Zuma yo e lego leloko la Seboka sa Maemo a Godimo ka ga Leanotiro la ga Meetse la Mokgatlo wa Dinagakopano o tla bula tiragalo ye, ka go tsebagatša semmušo Pego ya Lefase ka ga Tlhabollo ya Meetse ya 2017 mabapi le meetse a ditšhila le ditiro tša go amana le ona.

1.9. Kabinete e amogela kgatelopele ye e dirilwego ka ga kabo ya dijo tša diphoofolo go thekga balemi ka mafelong a ka nageng ao a amilwego ke komelelo. Lesolo le ke karolo ya R212 milione ya thekgo ye, yeo mmušo o e abilego ka 2016/17 go thuša balemi bao ba amegilego go ralala le naga.

Diprofense le tšona di abile R198 milione ka go diriša thekgo ya mašeleng ya kabelo ye e lekanago, gomme ditšhelete tše di tšwago ka go lenaneo la Thibelo le Phokotšo ya Dikotsi tša Masetlapelo di šomišitšwe go bora dipetse le go aga melala ya go thibela go phatlalala ga mello.

1.10. Ka nepo ya go thuša ka mathateng a mabapi le go hwetšagala ga meetse ka Kapa Bodikela, go swanetše go hlongwa maitekelo a go aba kimolo ye kgolo ka mokgwa wa kabo ya methopo ya meetse ya boikgethelo yeo e swanetšego go ba komana madula a bapile ge go ka hwetšwa meetse ao a sego a lekana mo sehleng se.

Go tšwela pele go iletša tšhomišo ya meetse go fetišiša, Kgoro ya Meetse le Kelelatšhila e tsebišitše lefapha la temo ka ga 10% ya tlaleletšo go dikiletšo tša tšhomišo ya meetse. Dikiletšo tša tšhomišo ya meetse di tla dula di le ka tsela yeo go fihla ge matamo a tlala go fihla go 85% ya mothamo wa ona.

1.11. Ge naga e amogela dipula tše di hlokagalago kudu tšeo di tlago thuša kudu go imolla naga go diabe tša komelelo, matamo le dinoka di bontšha maswao a methamo ye e hlatlogago. Kgonagalo ya mafula e sa le godimo. Re ipiletša go ditšhaba go ntšha maahlo dinameng ka go hlokomela mafula ao a ka feletšago ka tahlego ya maphelo, ka tshenyo ya thoto le ya mananeokgoparara. Mmušo le ditheo tša ona di hlokometše seemo se ka mafolofolo gomme di lokile go ka tšea magato fao go hlokegago.

1.12. Mopresidente Jacob Zuma o tla fana ka polelo ya gagwe ya ngwaga ka ngwaga go Ntlo ya Bosetšhaba ya Baetapele ba Setšo ka la 3 Hlakola 2017.
Go tšwa mo Polelong ye, Leanotiro le tla hlongwa le go tsenywa tirišong ke Ntlo ye ya Baetapele ba Setšo le Kgoro ya Merero ya Setšo. Pulosemmušo ya ntlo ye le yona e tla keteka mengwaga ye 20 go tloga mola e hlongwago.

1.13. Mopresidente Jacob Zuma o tla eta pele baromiwa ba mmušo wa Afrika Borwa go leba Sebokeng seo e Sego sa Mehleng sa Dinaga tše di Hlabologago tša Borwa bja Afrika (SADC) ka la 18 Hlakola 2017, ka Nageng ya Bogoši ya Swaziland.

SADC e tšwela pele go šoma bjalo ka sedirišwa se bohlokwa sa molaotshepetšo wa Afrika Borwa mabapi le dinaga tša ka ntle ka nepo ya go fihlelela tlhabollo ya dilete le kopanyo ya ka seleteng sa rena.

Go emetšwe gore seboka se se tla rerišana ka ga, gareng ga tše dingwe, seemo sa khutšo le tšhireletšego ka seleteng se, gomme go lebeletšwe kudu ditiragalo tša moragorago tša ka Nageng ya Bogoši ya Lesotho le ka Democratic Republic of Congo le go tsenywa tirišong ga Leanotogamaano la Taetšo la ka Seleteng leo le Bušeleditšwego.

Afrika Borwa bjalo ka Modulasetulo yo a tsenago wa SADC go rulagantšwe gore e tla ba monggae wa Seboka sa Mehleng se se latelago sa SADC ka Phato 2017.

1.14. Ka la 8 Hlakola Mopresidente Jacob Zuma o tla tsenela Ketelo ya Semmušo ka Indonesia. Bobedi Afrika Borwa le Indonesia ke tše dingwe tša diekonomi tše kgolo kudu ka dileteng tša tšona, gomme di humile ka methopo ya diminerale le ya diphedi tša ka meetseng.

1.15. Pele ga ketelo ye go tla ba le Seboka sa Baetapele ba Mokgatlo wa Rim wa Lewatle la Indian (IORA) go thoma ka la 6 go fihla ka la 7 Hlakola 2017, gomme sona se tla keteka ngwaga wa bo 20 go tloga mola go hlongwa IORA. Ka mo Sebokeng se, Mopresidente Joko Widodo o tla fana ka bodulasetulo bja IORA go Afrika Borwa.

Afrika Borwa le Indonesia ke bobedi dinagamaloko tše di hlomilego IORA, gomme yona e bopilwe ke dinaga tše 21 tša ka mabopong a lewatle la India. Afrika Borwa e šomile bjalo ka Motlatšamodulasetulo go thoma ka 2015 go fihla mathomong a 2017 gomme e tla šoma bjalo ka Modulasetulo go tloga ka 2017 go fihla ka 2019.

2. Diphetho tša Kabinete

2.1. Kabinete e dumeletše go tsenywa ka kuranteng ya mmušo ga sethalwa sa Molaotshepetšo wa Taolo ya Meetse a Meepo gore setšhaba se fe ditshwaotshwao ka ga sona. Taolo ya Meetse a Meepo, go akaretšwa Kelelatšhila ya Diesiti tša ka Meepong, e tšwela pele go ba bothata bjo bogolo bja tikologo.

Molaotshepetšo wo o fa motheo wa go rweša bao ba amegago maikarabelo mabapi le diabe tše di sego tša loka le ditshenyo tše di dirwago ke Kelelatšhila ya Diela tša Esiti ya Meepo tšeo di amanago le tšhilafatšo le/goba diabe dife goba dife tša go se loke tšeo di ka amanago le yona. Molaotshepetšo wo gape o nyaka go šišinya mekgwa yeo dikhamphani tša meepo di swanetšego go e šomiša go laola meetse a tšona bokaone.

2.2. Kabinete e sedimošitšwe ka go tsenywa tirišong ga dikutollo tša maleba tša pego ya kgatelopele ya Komiti ya Ditona ya Go Tsošološa Ditšhaba tše di Hlokago tšeo Meepo e lego go tšona go tšwa ka leetong la Dinyakišišo tša Tshwantšho ya Meepo ya Australia la 24 go fihla ka la 28 Phato 2015.

Leeto le la dinyakišišo le beilwe go Tshekatsheko ya Kgafetšakgafetša ya Ditshepedišo tša Molaotshepetšo le Taolo tšeo di Laolago Lefapha le Meepo gomme lona le bapeditše molaotshepetšo le ditlhako tša melao tšeo di laolago lefapha la meepo gammogo le dilo tšeo di dirwago ke dikhamphani tša meepo ka Australia, Chile, Afrika Borwa le Zambia.

Ditaetšo tša kgatelopele di akaretša ditirišano gareng ga mmušo le dikhamphani tša meepo ka go ageng ga dintlo tše kaone le maemo a bophelo a makaone go bašomi ba meepong le go maloko a setšhaba; Tekodišišo ya dipholante tša tlhwekišo ya meetse tša dikhamphani tša meepo e a dirwa go sekaseka kgonagalo ya go ba le dilekane tša go hloma mananeokgoparara.

Tlhabollo ya maanophetošo a dikgoba ka ditoropong tša meepo e phethilwe ka mebasepaleng ye mehlano.

Diprotšeke tše bohlokwa tša tlhabollo ya ekonomi di tsenywa tirišong ka mafelong ao a romelago bašomi meepong, gomme go gatelelwa kudu tšwetšopele ya lefapha la temo ka ditšhabeng tšeo meepo e lego go tšona; le go akgofiša phihlelelo ye e oketšegilego go ditshekatsheko tša kalafo go batho bao ba bego ba šoma meepong nakong ye e fetilego, go maloko a setšhaba le go bašomi ba meepong ba bjale.

Kabinete e dumeletše gore Kgoro ya Bašomi le Kgoro ya Methopo ya Diminerale di nyakišiše ka ga mekgwa ye e fapanego ya dinamelwa tša meepo ya ka Australia ye e ka thušago bašomi ba meepong ba maAfrika Borwa ba ba tšwago kgole go ka e šomiša go fela ba eya magaeng a gabobona kgafetšakgafetša.

Kabinete e dumeletše gape mošomo wa Kgoro ya Maphelo ka tsinkelo gotee le Kgoro ya Methopo ya Diminerale le badirišani ba bangwe mabapi le kabo ya ditirelo tša thekgo go bašomi bao ba bego ba šoma meepong gore ba šomane le malwetši ao ba a hweditšego ge ba šoma ka meepong, ka nepo ya go fokotša le go thibela mathata a maphelo a mošomong ao a amanago le meepo.

Go dirilwe kgopelo ya gore Kgoro ya Madulo a Batho e akgofiše go tsenywa tirišong ga diprotšeke tše di kopantšwego tša go aga madulo a batho ka go dirišana le dikhamphani tša meepo.

2.3. Kabinete e dumeletše leanokaonafatšo leo le theilwego go dikutollo le go ditšhišinyo tša tshekatsheko ya kopanyo ya ge eba kabo ya dintlo tšeo di thušwago ke mmušo ka mašeleng e rarollotše bohloki bja dithoto bja ka malapeng le bja mebasepala ya selegae.

Dintlo tše di fetago tše dimilione tše tharo di abilwe ka go diriša lenaneo la mmušo la kago ya dintlo. Dintlo tše di ka bago tše 2.8 milione di abilwe ka thušo ya mašeleng yeo e fago go ba mong wa ntlo go malapa ao a hwetšago letseno la ka fase ga R3 500 ka kgwedi.

Bohlatse bo tiišetša gore kabo ya dintlo ke karolo ye bohlokwa ya putseletšo go letseno la setšhaba le palomoka ya polokego ya ka malapeng.

2.4. Kabinete e dumeletše pego ka ga go tsenywa tirišong ga Tshekatsheko ya Lenaneo la Thušo ya Ditšhelete tša Dithuto la Funza Lushaka gammogo le Phetolo le Kaonafatšo ya Bolaodi go tšwa go Kgoro ya Thuto ya Motheo. Se e bile karolo ya Leano la Tshekatsheko la Bosetšhaba la 2014/15.

Kabinete e dumeletše gore Kgoro ya Thuto ya Motheo e tšwele pele ka Lenaneo leo le hlomilwego ka 2007 ka nepo ya go oketša kabo ya barutiši bao ba nago le bokgoni bao ba rutago dithuto tša ka mafapheng ao a beilwego pele. Kgoro ye e tla hlokomela gape go oketša le go tlaleletša tšhelete ka mo Lenaneong le.

Tshedimošo ye e hweditšwego e laetša gore tlhamo ya Lenaneo le e maleba go latela seemo sa yona sa tša dipolotiki, sa ekonomi le sa setšhaba.

Gape go tloga go le maleba kudu go ya ka tikologo ye e hlakahlakanego yeo lenaneo le le phethagatšwago ka go yona. Lenaneo le le tsentše tirišong dikaonafatšo tšeo di tšwelago pele ka leano la lona, go akaretšwa go tsebagatšwa ga lenaneo la go thwala barutiši leo le theilwego dileteng ka 2012.

Le bile le seabe se bohlokwa ka go koketšego ye kgolo ya ngwadišo ya baithuti bao ba ithutelago borutiši.

2.5. Kabinete e sedimošitšwe ka ga Tlhako ya Dipalopalo tša Bagolofadi gomme ya dumelela go lekwa ga Dipalopalo ka ga Tlhokego ya Tekatekano ya Bagolofadi. Kabinete gape e thekga karoganyo ya mmušo ka bophara ya magoro ka moka a tshedimošo a mabapi le bong, bogole le mengwaga.

Dipalopalo ka ga Tlhokego ya Tekatekano ya Bagolofadi ke setlabelo se bohlokwa sa go latišiša tlhokego ya tekatekano gareng ga bagolofadi le batho bao ba se nago le bogolofadi, gomme di fana ka tlhokomedišišo ya ka pela ya maemo a godimo ya togamaano ka ga kelo ya sekgoba sa tlhokego ya tekatekano. Se se thuša ka go dira gore go tsena gare ga mmušo go akaretše bohle.

Tshepedišo ya karoganyo e tla kgontšha diphetolo tša ka pela tšeo di dirwago ke mmušo ka ga maitemogelo ao a lego gona go ba bantši bao ba lego kotsing. Diphetošo tša melaotshepetšo le dikaonafatšo di nnoši, di ka se fokotše tlhokego ye ya tekatekano, ka ntle le go diriša kelo ye e kwagalago le ye e swanago ya sekgoba ka ga tlhokego ya tekatekano.

2.6. Kabinete e dumeletše Molawana ka ga Bašomedi ba Ditirelo tša Setšhaba, wa 2016. Dipoelo tša kakaretšo ke kabo ya ditirelo tša leago tša tlhabollo tšeo di arabelago le tša boleng, ka go laola bašomedi ba ditirelo tša setšhaba. Se se hloma tikologo ye e kgontšhago yeo e tlago katološa seemo sa bašomi sa lefapha la tlhabollo ya leago, go realo e le go kaonafatša ditirelo tša tlhokomelo le tša tšhireletšo tšeo di abetšwego dihlopha tšeo di lego kotsing.

Go na le tlhokego ya bašomedii bao ba farologanego ba ditirelo tša leago go akaretšwa bašomedi ba tlhabollo ya setšhaba, bahlokomedi ba bana, le bašomedi ba Dikolo tša Thuto ya Digotlane (ECD); go arabela diphetošo tšeo di dirwago ke melao, ditlhokego tša mabapi le phetogo tša ditšhaba, le maemo a ekonomi ya setšhaba ka lefapheng la ditirelo tša leago tša mabapi le bobotlana.

2.7. Kabinete e dumeletše Taelo ka ga Sephetho sa Magoro a mangwe a Bašomi ba Mešomo ye Itšego gore ba Kgopelwa go Tsebagatša Dikgahlego tša Bona tša Ditšhelete, yeo e tlago tsenywa tirišong go thoma ka la 1 Moranang 2017.

Dikotsi go pušo ye kaone tšeo di bakwago ke maemo a thulano ya dikgahlego ga di lebane le bašomi fela bao ba lego maemong a godingwana a bolaodi. Lenaneo la eDisclosure le beakanywa leswa ka nepo ya go kgontšha magoro a mangwe a bašomi go tsebagatšwa dikgahlego tša bona tša ditšhelete inthaneteng le gore tshepedišo ya tiišetšo e direge ka dikgorong.

2.8. Kabinete e dumeletše Pego ya ka Nageng ya Tatišišo ye e Ngwadilwego ya Kgato ya Boraro ya Afrika Borwa ya mabapi le go tsenywa tirišong ga Kwano ya OECD ka ga go Lwantšha Tsogolekobong le Bahkankedi ba Mmušo ba Dinaga tše dingwe go Kgatha Tema ka Dikgwebišanong tša Dikgwebo tša Boditšhabatšhaba (Kwano ka ga Twantšho ya Tsogolekobong).

Pego ye e hlagiša maitapišo a maatla a mmušo a go utolla, a go nyakišiša le go sekiša melato ya mabapi le ditiro tša tsogolekobong tšeo di dirwago dinageng tša ka ntle. Kwano ye e lebeletše kudu tšhomišo ya molao wa ka nageng go dira gore go reka bahlankedi ba dinaga tša ka ntle ka tsogolekobong e be bosenyi.

E šoma go tiro ya tsogolekobong ya thwii le yeo e dikadikago, eupša ga e akaretše tiro ya tsogolekobong yeo e diregago gareng ga bahlankedi ba ka nageng e tee le tiro ya tsogolekobong fao moamogedi wa thwii le wa go dikadika e sego mohlankedi wa mmušo.

Kgato ya 1 e lebeletše kudu go tseba ditlabelo tša semolao le mekgwa yeo dinaga di e šomišago go lwantšha ditiro tša tsogolekobong tšeo di dirwago le bahlankedi ba dinaga tša ka ntle. Kgato ya 2 e lebeletše kudu tirišo le go šoma gabotse ga ditlabelo le mekgwa yeo.

Kgato ya 3 e nyaka go tseba seabe sa ka nageng yeo e šomišago Kwano ye. Kgato ya 4, yeo e thomilwego ka 2016, e lebeletše kudu merero ye bohlokwa yeo e akaretšago mafapha ka moka ye e amanago le maitapišo a phethagatšo ya molao le diphetogo ka go melao ya ka nageng goba ka go metheo ya dihlongwa ya Dinagamaloko.

2.9. Kabinete e dumeletše magato ao a šišintšwego ao a beilwego ka go Taba ya ba Kgwebo ya go bea leswa Kgoro ya Merero ya Selegae. Kgoro e swanetše go bewa ka go lenaneo la tšhireletšo la mmušo gore e kgone go tsenya letsogo go tšhireletšego ya setšhaba le gore e kgone go šireletša batho ba yona, mananeo le tshedimošo ya yona ye e bolokilwego.

Se se tla kgontšha kgoro bokaone go phethagatša mošomo wa yona ka botlalo bjalo ka sekgontšhi se bohlokwa sa tlhabollo ya ekonomi ye e amago bohle, tšhireletšo ya bosetšhaba, kabo ya ditirelo ye e hlokago mathata le bolaodi bjo bo šomago gabotse.

2.10. Kabinete e dumeletše Tirelo ya Maphodisa ya Afrika Borwa (SAPS) go lokolla pego ya dipalopalo tša bosenyi tša bosetšhaba tša kgweditharo ya 2016/17. Go swana le pego ya bosenyi ya ngwaga le ngwaga, pego ye e tla akaretša ditiragalo tša bosenyi tša diprofenseng le tša bosetšhaba. Dipalopalo tša bosenyi di tšwa go tshedimošo ya mabapi le bosenyi ye e ngwadilwego ka ditešeng tša maphodisa.

Ditokollo tše tša kotara di tla kgontšha mmušo go hlokomela dinepišo tše bohlokwa, kudukudu go fokotšwa ga bosenyi bjo bošoro bjo bo begilwego, ka ge go hlagišitšwe ka go Tlhako ya Leano la Lebaka la Nako ya Magareng (MTSF) gomme di ka šomišwa gape bjalo ka temošo ya ka pela ya go maatlafatša masolo a thibelo ya bosenyi le ditogamaano tša Mmušo.

2.11. Kabinete e sedimošitšwe ka ga maikemišetšo a Tona ya Maphodisa a go tsebagatša tebalelo go latela Molao wa Taolo ya Dithunya wa 2000 (Molao wa Nomoro ya 60 wa 2000), mo lebakeng la dikgwedi tše tshela go oketša go kgatha tema ga setšhaba, gomme yona e tla thomišwa ka la 1 Moranang 2017 gomme ya fela ka la 30 Lewedi 2017.

Tebalelo ye e tla fokotša go phatlalatšwa ga dithunya tše di sego molaong e lego seo mafelelong se tlago feletša ka phokotšego ya bosenyi bjo bo dirwago bathong.

Tebalelo ye e tla lebelela kudu batho bao ba latelago bao ba nago le dithunya le/goba dikolo tša dithunya ka Afrika Borwa:
a) Batho bao ba swerego dithunya le/goba dikolo tša dithunya tšeo di šomišwago, go akaretšwa tšeo di šomišitšwego ka go tiro e tee goba tše ntši tša bosenyi; le
b) Batho bao ba hweditšego dithunya le/goba dikolo tša dithunya go tšwa go ba leloko gomme ba palelwa ke go obamela ditlhagišo tša Molao wa Taolo ya Dithunya.

2.12. Kabinete e dumeletše Leano la Bosetšhaba la Twantšho ya Digongwana tša Bosenyi ka nepo ya go fediša bosenyi bja dihlopha tša digongwana tša bosenyi ka mokgwa wa go diriša mafapha a mmušo ka moka.

Se se sepelelana le NDP go netefatša gore batho bao ba dulago ka Afrika Borwa ba ikwa ba bolokegile ge ba le ka gae, ka dikolong le mošomong, le gore ba ipshine ka bophelo bja setšhabeng ba se na letšhogo. Se gape se lemoga gore bosenyi le dikgaruru gase fela bothata bja tšhireletšego, eupša di theilwe go setšhaba le go ekonomi le go ditlamorago.

2.13. Kabinete e dumeletše pego ya tikologo ya boraro ya naga ka ga Tekodišišo ya Bohle ya Dinako tše Itšego ya Afrika Borwa, yeo e tlago tlišwa go tla go lekodišišwa ke Sehlophatšhomo sa Tekodišišo ya Bohle ya Dinako tše Itšego, ka go Lekgotla la Ditokelo tša Botho la Mokgatlo wa Dinagakopano (UN) ka Mopitlo 2017.

Pego ye e fana ka kgatelopele ye e dirilwego ke Afrika Borwa go fihleleleng ga ditokelo tša botho le ditokologo tše bohlokwa tšeo di lego ka gare ga Molaotheo.

Tekodišišo ya Bohle ya Dinako tše Itšego ke Tshepedišo ye e swanago e nnoši ye e amanago le go lekodišiša dipego tša ditokelo tša botho tša Dinagamaloko ka moka tše 193 tša UN gatee mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye mene.

E fa Dinaga ka moka sebaka go bolela gore di tšere magato afe go kaonafatša maemo a ditokelo tša botho ka dinageng tša bona le go fediša mathata gore batho ba ipshine ka ditokelo tša botho. Gape e akaretša go botšana ka ga ditiro tše kaone tša ditokelo tša botho lefaseng ka bophara.

2.14. Kabinete e dumeletše go tlišwa ga Pego ya Mathomo ya Mengwaga ye mengwe le ye mengwe ye Mene ka ga Kwano ya 2005 ya mabapi le Tšhireletšo le Tšwetšopele ya Pharologano ya Ditlhagišo tša Setšo, ka go Mokgatlo wa tša Thuto, Mahlale le Setšo wa Mokgatlo wa Dinagakopano (UNESCO).

Kwano ye e lemoga gore dithoto le ditirelo tša setšo di tliša boitšhupo, mekgwa le tlhalošo. Setšo se na le bokgoni bja go ba ye nngwe ya dilo tše di tsenyago letsogo kudu ka ekonoming, ka go kamano ya setšhaba le ka go fedišeng ga bohloki.

Dilaetši tša katlego ke go amogela ga maano a mane ao a tsenelelanago: Leano la Mzansi Golden Economy; Leano la Kamano ya Setšhaba; NDP le Leano la Mokgwa o Moswa wa Kgolo; le Kgoro ya Bokgabo le Setšo ye e hlomilwego ka botlalo ye e nago le Makgotlataolo a dihlongwa tša yona. Afrika Borwa gape e bile le kgatelopele ye kgolo ka go lemoga bohlokwa bja dipolelo tša setlogo ge e hlama melawana le melao.

3. Melaokakanywa

3.1. Kabinete e dumeletše Molaokakanywa wa Bosetšhaba wa Dihlongwa tša Ditheo tša Maphelo a Setšhaba wa Afrika Borwa gore o hlagišwe ka Palamenteng. O hlagiša gore go hlongwe Setheo sa Bosetšhaba sa Maphelo a Setšhaba sa Afrika Borwa (NAPHISA), mešomo, maatla le mediro ya sona.

NAPHISA e ikemišeditše go fana ka tekodišišo ya malwetši le dikgobalo ye e kopantšwego le ye e kgokagantšwego, go dira dinyakišišo, tlhokomedišišo le tshekatsheko ya ditirelo le go tsena gare fao go lebišitšwego go mathata a magolo a maphelo a setšhaba ao a amago batho ka Afrika Borwa.

Se se tla oketša bokgoni bja go hlokomedišiša malwetši le dikgobalo tšeo di fetelago le tšeo di sa fetelego, gomme se se tla thuša ka go hwetšeng ga malwetši a mohuta woo ka pela, go a thibela le go a arabela. Se mafelelong se tla ba le seabe go taolo ya malwetši le go fokotša go fetelwa ke malwetši le mahu a masea.

NAPHISA e tla ba mothopo wa bosetšhaba wo o direlago kgahlego ya maphelo a setšhaba ebile e ikemišeditše go fana ka lenaneo la tšhireletšo ya maphelo leo le lebeletšego kudu phihlelelo, tekatekano, go šoma ntle le mathata le boleng.

3.2. Kabinete e dumeletše gore Molaokakanywaphetošwa wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Laporathori ya Maphelo o alwe ka Palamenteng. Se se fetoša Molao wa Bosetšhaba wa Tirelo ya Laporathori ya Maphelo wa 2000 (Molao wa Nomoro ya 37 wa 2000).

Diphetošo tše di šišintšwego di nyaka go kaonafatša pušo, boikarabelo, le seemo se sekaone sa go ya go ile sa ditšhelete sa Tirelo ya Bosetšhaba ya Laporathori ya Maphelo. Se se tla kgontšha gore tirelo ya bosetšhaba e abe ditirelo tša phekolo tša laporathori ya maphelo tšeo di sa turego le ka bokgoni bjo bogolo, go realo e le go oketša boleng bja tlhokomelo ya kalafi ye e fiwago balwetši ka go diriša taolo ya kalafi ya ka pela le ye e sepetšwago gabotse.

3.3. Kabinete e dumeletše gore Molaokakanywaphetošwa wa Batšofadi wa 2016 o phatlalatšwe gore setšhaba se fe ditshwaotshwao ka ga ona. Molaokakanywa wo o fetoša Molao wa Batšofadi wa bo 13 wa 2006. Diphetošo tše di boletše kudu ka ga magato a tšhireletšo le a go obamela melao ao a tlago tsenya letsogo ka go abeng ga tikologo ye e bolokegilego le ya tšhireletšo go batšofadi.

Molaokakanywa wo o ikemišeditše go maatlafatša magato a tlhokomedišišo le a tshekatsheko ka ga ditirelo tše di fiwago batšofadi ka go tsenya tirišong magato a kgapeletšo ya go obamela melao ao a šomago gabotse go bao ba sa obamelego melao ao a akaretšago go fiwa dikotlo. Se se tla netefatša gore batšofadi ba kgona go fihlelela ditirelo tša maemo tša go swana le tlhokomelo ya tša leago, ya maphelo, ye setšhabeng le ya madulo.

3.4. Kabinete e dumeletše go phatlalatšwa ga Molaokakanywaphetošwa wa Kgopelo ya Ditšhelete wa 2016 gore setšhaba se fe ditshwaotshwao ka ga ona. Godimo ga fao, Kabinete e dumeletše go fedišwa ga dikhwama tša ditšhelete tše di lego gona le kopanyo ya dithoto tša tšona le maikarabelo go ba ka Sekhwameng se tee. Molaokakanywa wo o fetoša Molao wa Kgopelo ya Ditšhelete wa 1978 wo o fetilwego ke nako.

Molaokakanywa wo o kopanya diphetolo tša mabapi le masetlapelo ebile o dumelela gore go dirišwe mekgwa ya phokotšo ya masetlapelo le ya tlhabollo ka go kopanya dikhwama tše di lego gona go akaretšwa le dithoto le maikarabelo a tšona goba ka Sekhwameng se tee sa Bosetšhaba sa Tlhabollo ya Leago le Kimollo ya Masetlapelo.

Bokgoni bja go kgopela tšhelete bja Molao wo bo tla bušetšwa sekeng gomme sekhwama se se ka se kgone fela go thuša ge go hlokega kimollo ya tša leago, eupša se tla šoma go fokotša dikotsi le go hlabolla ditšhaba.

3.5. Kabinete e dumeletše go tlišwa ga Molaokakanywaphetošwa wa Bosetšhaba wa Taolo ya Tikologo wa 2016 ka Palamenteng. Se se fetoša Molao wa Bosetšhaba wa Tikologo wa 1998 (Molao wa Nomoro ya 107 wa 1998) gammogo le Melao ye mmalwa ye Itšego ya Taolo ya Tikologo.

Se se tla maatlafatša: taolo ya tikologo ye e kopantšwego; lenaneo le tee la Taolo ya tikologo; magato a go obamela melao le a kgapeletšo; diphedi tša mehutahuta le pabalelo ya tšona; taolo ya boleng bja moya; taolo ya ditšhila; le taolo ye e kopantšwego ya mawatle.

3.6. Kabinete e dumeletše Sethalwa sa Molaokakanywa wa Taolo ya Beng ba Naga ya Temo wa 2017 seo se tlago phatlalatšwa gore setšhaba se dire ditshwaotshwao ka ga sona. Peakanyoleswa ya naga e a hlokagala go lokolla bokgoni bja lefapha la temo leo le tšwelago pele, leo le golago le leo le hlomago mešomo.

Gareng ga tše dingwe, Molaokakanywa wo o bolela gore go hlongwe Khomišene ya Naga yeo e tlago netefatša gore go ba le seemo se sekaone sa taolo le tšhomišo ya tshedimošo ye e amanago le melawana ya go ba beng ba naga ya temo le tšhomišo ya naga yeo.

Se se tla kaonafatša bokgoni bja mmušo bja go hlokomela le go sekaseka go obamela ga ona ga taelo ya molaotheo go netefatša gore batho ba hwetša naga le gore go dirwa dipeakanyoleswa tša naga tšeo di swanetšego, ka maikemišetšo a go tšea magato a go rarolla kgethologanyo ya semorafe ye e fetilego.

Se se bopa nepo ya ponelopele ya NDP ya go tsošološa dinagamagae, kgolo ya ekonomi ye e amago bohle le phokotšo ya bohloki yeo gape e laolwago ke ge go ka hlongwa phihlelelo ye e lekalekanago go naga le tšhireletšo mafelong ao go maAfrika Borwa ka moka.

3.7. Kabinete e dumeletše gore go phatlalatšwe Molaokakanywa wa Bašomi ba Thekišo ya Dintlo wa 2016 ka gare ga Kuranta ya Mmušo gore setšhaba se dire ditswaotshwao ka ga ona. Molaokakanywa wo o fediša Molao wa bjale wa Merero ya Thekišo ya Dintlo wa 1976 (Molao wa Nomoro ya 112 wa 1976).

Molaokakanywa wo o arabela seemo seo se fetogago sa mebaraka le diphetogo, ebile o nyaka go hloma seemo seo se kgontšhago go maatlafatša ditiragalo tša ekonomi ka mmarakeng wa thekišo ya dintlo.

O rarolla gape tlhokagalo ya go maatlafatša go obamela le go phethagatša melao, gammogo le go netefatša gore go ba le phetogo ka mo lefapheng le le go laola maitshwaro le mekgwa ya bašomi ba thekišo ya dintlo.

Se se sepelelana le NDP yeo e ipiletšago gore go be le phetošo ya madulo a batho le ekonomi ya sekgoba sa bosetšhaba ka go, gareng ga tše dingwe, go lebelela leswa melawana ya mabapi le dintlo le ditlhako tša melao ka nepo ya go fihlelela ditokelo tša molaotheo. Se se tla netefatša gore kabo ya dintlo e šomišwa go beakanya leswa ditoropo le ditoropokgolo le go maatlafatša maemo a bophelo ka malapeng.

3.8. Kabinete e dumeletše Molaokakanywaphetošwa wa Tsebagatšo ya Diloune le Dikadimo tša Ditšhelete tša Dintlo wa 2016 gore setšhaba se dire ditshwaotshwao ka ga ona. Molaokakanywa wo o fetoša Molao wa Tsebagatšo ya Diloune le Dikadimo tša Ditšhelete tša Dintlo wa 2000 (Molao wa Nomoro ya 63 wa 2000).

Molaokakanywa wo o rarolla mathata a madulo ao a hlagišitšwego ka go NDP. Se se akaretša: mekgwa ya madulo ye e sa šomego gabotse nageng ka bophara; mathata ao ditoropo le ditoropokgolo di lebanego le ona; peakanyo ye e fokolago ya mafelo le bokgoni bja mmušo.

Molaokakanywa wo o nyaka go hlagiša thušo ya ditšhelete tša dintlo go ya ka tsela yeo e sepelelanago le karolo ya 26 ya Molaotheo, yeo e bolelago gore “motho yo mongwe le yo mongwe o na le tokelo ya go hwetša ntlo ya maleba”. O tšwela pele go maatlafatša Kantoro ya Tsebagatšo gore e hwetše le go nyakišiša dingongorego tša mabapi le dikadimo tša ditšhelete tša dintlo.

Se se tla hlohleletša gore dihlongwa tša ditšhelete di obamele melao ebile se tla tsenya letsogo go mekgwa ya dikadimo ye e kaonafetšego le diphetogo ka go dihlongwa tša ditšhelete mabapi le dikadimo tša ditšhelete tša dintlo.

3.9. Kabinete e dumeletše go phatlalatšwa ga Molaokakanywaphetošwa wa Tlhako ya Boetapele bja Setšo le Pušo wa 2016 ka gare ga Kuranta ya Mmušo gore setšhaba se dire ditshwaotshwao ka ga ona. Se se fetoša Molao wa Tlhako ya Boetapele bja Setšo le Pušo wa 2003 (Molao wa Nomoro ya 41 wa 2003).

Diphetošo tše di rarolla mathata ao go itemogelwago ona ka molaotheo le tlhomoleswa ya ditheo tša boetapele bja setšo le, fao go lego maleba, go tswalela ditheo tše dingwe.

Maikemišetšo a se ke go netefatša gore go hlongwa leswa mešate ya dikgoši ka maleba bjalo ka makgotla a setšo; go hloma makgotla a dikgoši le a bommakgoši; go tswalelwa ga ditaolo tša metse.

3.10. Kabinete e dumeletše gore Molaokakanywa wa Boditšhabatšhaba wa Poelanyo o tsebagatšwe ka Palamenteng. Maikemišetšo a Molaokakanywa wo ke go kaonafatša phihlelelo go ditirelo tša toka le go netefatša gore go ba le phihlelelo ya nepišo ya NDP ya go oketša kgwebišano le peeletšo le go bea Afrika Borwa maemong a makaone lefaseng.

Molaokakanywa wo o kopanya Molao wa Mohlala ka ga Poelanyo ya Boditšhabatšhaba ya tša Kgwebo, ka ge o amogetšwe ke Khomišene ya Mokgatlo wa Dinagakopano (UN) ka ga Molao wa Boditšhabatšhaba wa Kgwebišano.

Se se ka šomišwa ke dikgwebo go rarolla dithulano tša tšona tša boditšhabatšhaba ka ga kgwebo fao e lego gore bao ba amegago ba ka hwetša difoka tša poelanyo tšeo di gapeletšwago ke molao.

Kgato ya mohuta woo e ka tsenya letsogo go kgolo ya ekonomi ye e oketšegilego le peeletšo gammogo le go netefatša gore Afrika Borwa ke lefelo leo le goketšago go bao ba amegago lefaseng ka bophara la go rarolla dithulano tša dikgwebo.

4. Merero ka Seemong sa bjale

4.1. Kabinete e ba le Mopresidente Jacob Zuma ge a ipiletša gore batho ba tlogele dikgaruru ka dithulanong gareng ga maAfrika Borwa le badudi ba dinaga tša ka ntle.

Dikgaruru tšeo di bilego ka ditšhupetšong tša setšhaba tšeo di sa tšwago go dirwa ka Tshwane ga di amogelege ebile ga di fao di beilwego gona ka temokrasing ya rena. SAPS e itokišitše go fana ka phetolo ya lebelo go ditiragalo tša dikgaruru le go hula thoto ya batšwantle.

Bosenyi ke lenaba la rena ka moka gomme ge re šoma mmogo re ka kgona go rarolla mathata ao a hlobago setšhaba sa rena boroko. Le ge go le bjale ga go fao ditiro tša dikgaruru goba tša botšhošetši di beilwego gona. Ga go mathata ao a ka dirago gore maloko a setšhaba a be nneteng ge a itšeela molao ka matsogong.

Ka go šoma go ya ka molao re ka dira gore ditšhaba tša rena di bolokege le gore di šireletšege kudu. Badudi ba swanetše go šoma le SAPS le makala a mangwe a phethagatšo ya molao go fediša bosenyi ka ditšhabeng tša rena.

4.2. Mmušo o lemoga dingongorego tša basepediši ba malahla bao ba filwego dikonteraka mabapi le seabe seo diprotšeke tša enetši ye e šomišwago leswa di ka bago le sona go kabo ya malahla go Eskom, e lego seo se ka amago mešomo ka intastering ya bona.

Mmušo o butše mabati ka moka gore go swarwe ditherišano tšeo di kwagalago le baetapele ba maleba ba intasteri ya dilori tša go rwala malahla go rarolla bothata bjo.

Mmušo o swanetše go dira ka boikarabelo ge o beakanya merero ya enetši go netefatša gore go ba le kabo ya enetši ya go ya go ile le ye e sa turego.

Tshepedišo ye e tshephile kopanyo ya morwalo wa motheo (wa malahla le wa nyutleleara) le kabo ya sewelo ya mohlagse (wa go šomišwa leswa le gase). Go molaleng ka go sethalwa sa Leano leo le Kopantšwego la Methopo la 2016 gore Afrika Borwa e tla tšwela pele go šomiša mohlagse wa go fehlwa ka malahla ka motswakong wa tšweletšo ya mohlagase.

4.3. Kbinete e lemoga sephetho seo se tšerwego ke Kgorotsheko ya Godingwana ya Leboa la Gauteng sa mabapi le ge naga e ikgogetše morago ka go Kgorotsheko ya Bosenyi ya Boditšhabatšhaba (ICC). Kabinete e lemoga gore Palamente e nyaka go tšea magato a maleba.

Kabinete e obamela sephetho se gomme e hlomile sehlophatšhomo gore se hlame sengwalwa sa go obamela sephetho se.

4.4. Molaodimogolo wa Lebotho la Mašole a Bosetšhaba a Afrika Borwa Mopresidente Jacob Zuma o etile pele meketeko ya bohlano ya Letšatši la Mašole ao a Itlhamilego yeo e bego e swerwe ka Durban gotee le segopotšo sa mengwaga ye 100 sa go nwelela ga sekepe sa SS Mendi seo se swaretšwego ka United Kingdom.

Kabinete e a hlompha le go gopola maloko a Mabotho a Bašomi ba Badudi ba Afrika Borwa bao ba lahlegetšwego ke maphelo a bona ka kotsing ye mpe kudu ya ka lewatleng ka historing ya mašole ka Afrika Borwa. Ba e bile banna ba bogale bao ba bego ba arabetše boipiletšo bjo bo bego bo dirilwe ke mmušo wa Kesara ka nakong yeo.

4.5. Go latela go utollwa gabotse ga tlhaselo ya Seboko sa Lehlabula, mmušo o etilwe pele ke Kgoro ya Temo, Kagodithokgwa le Boreahlapi o tšwela pele ka tshekatsheko ya go phatlalala ga seboko se le tshenyo ye se e dirago, gammogo le magato a temošo a go fa balemi tshedimošo ya sethekniki le dikgetho tša taolo gammogo le go netefatša gore go ba le ngwadišo ya tšhoganetšo ya maikarabelo ya dikhemikhale tša temo.

Kgoro gape e hlomile sehlophatiro sa dibokwana tša go hlasela dimela, seo se kopanago kgafetšakgafetša go sekaseka kgatelopele le dipoelo le dikgoro tša diprofense ka moka tša temo, le maloko a ka intastering le mekgatlo ya go dira dinyakišišo.

Leanotšhoganetšo la Afrika Borwa la Boikarabelo go Dibokwana tša Dimela, leo le šomago ka go utolla dibokwana tše di hlaselago dimela, le šetše le šomišwa go lwantšha Seboko sa Lehlabula. Mmušo o tla tšwela pele ka ditherišano tša ona le Mokgatlo wa Dinaga tše di Hlabologago wa Borwa bja Afrika go netefatša gore ditemošo tša ka pela tša matšhošetši a a tlhago di a dirišwa.

4.6. Kabinete e lakaletša banamedi bao ba gobetšego ge ditimela tše pedi di thulana ka setešeng sa ditimela sa Rosslyn ka leboa la Pretoria gore ba fole ka pela ebile e lebiša ditebogo tša yona go ba ditirelo tša tšhoganetšo ge ba arabetše kotsi ye ka pela go thuša bao ba gobetšego.

Mošomo wa lekgotla la dinyakišišo ge le dira dinyakišišo ka botlalo ka ga seo se bakilego kotsi le ditiragalo mabapi le kotsi yeo o swanetše go bewa pele ka nepo ya go thibela gore se se seke sa hlaga nakong ye e tlago.

5. Mahloko le Kwelobohloko

5.1. Kabinete e ba le Mopresidente Jacob Zuma ge a lebiša mahloko go ba lapa la Judge Essa Moosa, yo a bego e le lesedi le kganyago ka tirelong ya molao yo a šometšego Afrika Borwa ka bokgoni bjo bogolo pele ga ge a rola modiro bjalo ka moahlodi wa Kgorotsheko ya Godimo ya Kapa Bodikelo ka 2011.

O tla gopolwa ka boikgafo bja gagwe bja go tšwetša pele le go šireletša ditokelo tša botho, gammogo le boikgafo bja gago bja go se nyake go itirela a nnoši go tirišo ya molao.

Pele ga ge a tsena ka tirelong ya molao o šomile bjalo ka ramolao wa ditokelo tša botho gomme e be e le ketapele ka go hlohleng ga go tshela melao ga kgethologanyo go swana le go golega batho ka ntle le go ba sekiša. Gape e bile yo mongwe wa maloko ao a hlomilego Mokgatlo wa Bosetšhaba wa Boramolao ba Temokrasi.

5.2. Mopresidente Jacob Zuma o begile gore go swarwe Poloko ye e Kgethegilego ya Semmušo ya Profense e le go hlompha mogale yo a hlokofetšego wa go lwela tokologo le mogolegwa wa peleng wa ka Robben Island, Morena Collen Monde Mkunqwana yo a hlokofetšego bekeng ye e fetilego ka la 21 Dibokwane 2017.

Morena Mkunqwana e be e le setlogolo sa Morena Makhanda Nxele, mogale yo a ilego a eta pele tlhaselo kgahlanong le Maprithani ka Grahamstown, masepala wa fao bjale o reetšwe ka Makana.
Dintlha ka ga poloko di tla begwa ke mmušo wa Profense wa Kapa Bohlabela.

5.3. Kabinete gape e lebišitše mahloko a yona go ba lapa la Mirriam Tladi, mma wa dingwalwa wa Afrika Borwa le mongwadi wa mathomo wa mosadi wa padi. Mme Tladi yo a ilego a abelwa sefoka sa Ikhamanga o ile a tsena ka mellwaneng ya bongwadi le ge a ile a thibelwa go tsena ka Yunibesithing ya Witwatersrand ke mmušo wa kgethologanyo wo o bego o kgethologanya batho.

5.4. Kabinete e ba le Mopresidente Jacob Zuma ge a lebiša mahloko a gagwe go ba malapa a Mašole a Lewatle a mararo a Afrika Borwa le go ba malapa a bašomi ba bararo ba kago go tšwa ka Kgorong ya Mešomo ya Setšhaba bao ba hlokofetšego nakong ya ge ba šoma ka moleteng wa soretšhe ka Naval Base ka Durban. Mašole a mararo a be a leka go thuša bašomi ba ba Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba bao ba bego ba palelwa ke go hema ka fase ga mabu.

5.5. Kabinete e lebiša mahloko a yona go ba malapa a batho ba šupa bao ba hlokofetšego ka kotsing ya difatanaga tše ntši tseleng ya R34 gareng ga Vryheid le Dundee ge lori le difatanaga tše nnyane di thulana.

5.6. Mahloko le dithapelo tša naga di na le ba lapa la bo mošemane Richard Thole yo go kwagalago gore o wetše ka šafoteng ya moepo ye e tlogetšwego ka Boksburg, ka Mokibelo. Kabinete e leboga sehlopha sa phološo seo se dirago ka fao se ka kgonago ka gona go netefatša gore Richard o bušetšwa go mmagwe.

5.7. Kabinete e lebiša mahloko a yona go ba malapa le bagwera bao ba lahlegetšwego ke bao ba ba ratago nakong ya mafula a ka profenseng ya Leboa Bodikela, ka Rustenburg.

6. Ditebogišo

6.1. Kabinete e lebogiša Motseta Xawier Carrim ka ge a thomile mošomo wa gagwe bjalo ka Modulasetulo wa Lekgotlapharephare la Mokgatlo wa Lefase wa Kgwebišano ka la 28 Dibokwane 2017. Se ke la mathomo moAfrika Borwa a kgethwa maemong a gomme ebile ke lekga la bone maemo a a swarwa ke moAfrika.

6.2. Kabinete e lebogiša Khamphani ya Maemafofane ya Afrika Borwa ge e beilwe gotee le dikhamphani tšeo di lego godimo tše 10 tšeo di laolago maemafofane ao a lokollago difofane ka nako kudu lefaseng, go ya ka Setheo sa Lefase ka Bophara sa Bofofiši bja Difofane sa OAG.

Boemafofane bja Boditšhabatšhaba bja OR Tambo bo fihleletše maemo a bo Seswai ka legorong la maemafofane a magolo, Boemafofane bja Boditšhabatšhaba bja Cape Town bo filwe maemo a boselela ka legorong la maemafofane a magareng mola Boemafofane bja Boditšhabatšhaba bja King Shaka bo filwe maemo a bo 10 ka go legoro la maemafofane a mannyane.

6.3. Kabinete e lebogiša Mamelodi Sundowns ge e thopile Sebjana se Segolo sa Khonfetereišene ya Kgwele ya Maoto ya Afrika (CAF). Mamelodi Sundowns e laeditše gore ke sehlopha se se kaone kudu ka Khonthinenteng ka morago ga go fenya TP Mazembe 1-0. Re holofela gore phenyo ye e tla dira kudu go hlohleletša dihlopha tše dingwe go latela fao Mamelodi Sundowns e fetilego gona.

7. Bao ba thwetšwego mešomong

Batho ka moka bao ba thwetšwego mešomong mangwalo a bona a dithuto a tla tiišetšwa le go netefaletšwa ka maleba.

7.1. Mohumagadi Zanele Monnakgotla bjalo ka leloko leo le sego la khuduthamaga go  Biro ya Maemo a Dihlagišwa ya Afrika Borwa (SABS).
7.2. Balaodi bao ba sego ba Khuduthamaga go Mokgatlo wa Inšorentshe ya Dikotsi tše di Kgethegilego wa Afrika Borwa wa State Owned Company (SOC) Limited:
a) Mohumagadi Tando Mbatsha (o thwetšwe leswa); le
b) Mohumagadi Tshwarelo Moutlane (o thwetšwe leswa).
7.3. Balaodi bao ba sego ba Khuduthamaga go Lekgotla la Pankatlhabollo ya Naga le Temo:
a) Mohumagadi  Dumo Motau (o thwetšwe leswa);
b) Mohumagadi Thembekile Thelma Ngcobo (o thwetšwe leswa); le
c) Mohumagadi Gugu Mtetwa.
7.4. Morena. TS Mokoena bjalo ka Molaodipharephare wa Kgoro ya Methopo ya Diminerale.

Dipotšišo:
Donald Liphoko
Mogala: 082 901 0766

Share this page

Similar categories to explore