Mopresidente Jacob Zuma: Polelo ya Maemo a Setšhaba 2017

Polelo ya Maemo a Setšhaba Ka Mohlomphegi Jacob G Zuma, Mopresidente wa Repabliki ya Afrika Borwa ka tiragalong ya Tulo ya Mohlakanelwa ya Palamente, Motsekapa

Sepikara sa Seboka sa Maloko a Palamente (NA),
Modulasetulo wa Lekgotla la Setšhaba la Diprofense (NCOP);
Motlatšasepikara wa NA le Motlatšamodulasetulo NCOP, Motlatšamopresidente Cyril Ramaphosa,
Mopresidente wa Peleng Thabo Mbeki, Moahlodimogolo Mogoeng Mogoeng le maloko ka moka ao a hlomphegago a Tirelo ya Molao,
Ditona le Batlatšaditona,
Ditonakgolo le Dipikara tša Makgotlatheramelao a Diprofense, Modulasetulo wa Mokgatlo wa Pušoselegae wa Afrika Borwa, Dihlogo tša Diinstitušene tša mmušo tšeo di thekgago temokrasi ya molaotheo, Modulasetulo wa Ntlo ya Bosetšhaba ya Baetapele ba Setšo,
Mopresidente wa Lekgotla la Tirelotaolo ya Mamoslemo le Baetapele ba mekgatlo ya sedumedi,
Sepikara sa peleng sa Seboka sa Maloko a Palamente, Ngaka Frene Ginwala, Bagale ba ntwa ya tokologo,
Maloko a dintlo tša batseta,
MaAfrika Borwa a a rategago,

Thobela, sanibonani, molweni, dumelang, goeie naand, lotshani, riperile, ndimadekwana,

Ke a leboga Mohumagadi Sepikara le Mohumagadi Modulasetulo ka sebaka se le mphilego sona go swara tulo ye ya mohlakanelwa ya Palamente ka lefoko.

Morwa wa naga ya rena yo a hlomphegilego kudu, Mopresidente Oliver Reginald Tambo, nkabe a na le mengwaga ye 100 mo ngwageng wo, ge nkabe a phele.

Motho yo wa go ikgafa go naga ya gabo o phetše bophelo bja gagwe a lwela tokologo ya naga ya gabo le batho ba yona a sa lape. O tlogeletše maAfrika Borwa ka moka bohwa bja go ya go ile, e sego fela mokgatlo wa gagwe, e lego ANC.

Ka go mo hlompha, re begile ngwaga wo wa 2017, bjalo ka Ngwaga wa Oliver Reginald Tambo. Ke ngwaga wa gore maAfrika Borwa ka moka a šome mmogo ge a tšwetša pele Afrika Borwa a le mmogo.

Re thabile ge re etetšwe ke maloko a lapa la Tambo bošegong bjo, e lego Morena Dali Tambo le mosadi wa gagwe Rachel, morwa wa bona Oliver Tambo Junior.

Re gopola gape ka lerato Mama Afrika, Miriam Makeba, yo a dirilego histori ge a be a swere Mokgatlo wa Dinagakopano ka lefoko ka ngwaga wa 1963, a kgopela gore go dirwe se sengwe kgahlanong le mmušo wa kgethologanyo.

Re amogela setlogolo sa gagwe Zenzile Makeba Lee le setlogolokhukhu sa gagwe Lindelani.
Magagešong,
Mo ngwageng wo wa bo 23 wa tokologo ya rena, maikemišetšo a rena a tšwela pele go ba a nyakago gore go be le Afrika Borwa ye e kopanego, ya temokrasi, ya go hloka kgethologanyo ya bong, ya go hloka kgethologanyo ya semorafe le yeo e atlegilego.

Ka ge re hlahlwa ke Leanotlhabollo la Bosetšhaba (NDP), re aga Afrika Borwa ye e swanetšego go se be le bohloki, tlhokego ya tekatekano le tlhokego ya mešomo.

Le ge e le gore seemo sa ekonomi lefaseng ka bophara se tšwela pele go ba seo se tekatekago, ditaetšo ke gore re tsene nakong ya go tsoga ga ekonomi. Re emetše gore go tla ba le kelo ya kgolo ya ekonomi ya 1.3% ka 2017 go latela 0.5% ye e bego e akantšwe ka 2016.

Le ge go le bjale, ekonomi le bjale ga e gole ka lebelo ka fao go lekanego go hloma mešomo ye re e hlokago. Go na le ba bangwe ba batho ba rena, go akaretšwa bafsa, bao ba sego ba ka ba šoma mo mengwageng ye mentši.

Ke ka lebaka le fao re ilego ra tšea sephetho sa go nepiša mafapha a bohlokwa ao a hlophilwego bjalo ka Leano la Dintlha tše Senyane ka nepo ya go hlohleletša leswa kgolo gore ekonomi e kgone go hloma mešomo ye e hlokagalago kudu.

Mafapha a nepišo a akaretša go hloma diintasteri, meepo le tlhwekišo ya diminerale, Temo le Go šoma ditšweletšwa tša temo, enetši, Dikgwebopotlana, Dikgwebo tša magareng le Dikgwebo tše nnyane (di-SMME), go laola dithulano tša mešomong, go goketša dipeeletšo, go godiša ekonomi ya lewatle le boeti.

Re tsentše gape mafapha a bohlokwa a go swana le mahlale le theknolotši; Mananeokgoparara a Meetse le kelelatšhila; Mananeokgoparara a Dinamelwa; le Go tsenya tirišong ga Protepente.

Ke rata go fa pego ka ga mošomo wo o dirilwego ka mafapheng a mangwe mo ngwageng wo o fetilego.

Tirišano ye re e thomilego ngwageng wo o fetilego gareng ga mmušo, dikgwebo le bašomi, yeo e tsebjago bjalo ka lesolo la Bahlankedibagolophethiši (CEO), le bile mohola kudu. Re kgonne go rarolla mathata a ka nageng re le mmogo.

Re kgonne go efoga go theošwa ga seemo sa ekonomi ya rena ka mekgatlo ya kelo ya seemo sa ekonomi ka dinageng gomme se nkabe se bile le seabe seo se sa kgahlišego go ekonomi ya rena.

Seemo sa mmaraka wa bašomi ba rena le sona se laetša maswao a seemo sa go se tekateke, ka lebaka la tirišano ya badirišani ba rena ka setšhabeng. Ka fao bakgathatema ba šomilego le go itshwara ka gona ka ditherišanong tša meputso kudukudu ka lefapheng la meepo ya pholathinamo, ba swanetše go retwa.

Go šoma mmogo go laeditšwe gape mo bekeng ye ge go phethwa tumelelano ya mabapi le Moputso wa Fasefase wo o Swanago wa Bosetšhaba le ka ga magato a go bea dikamano tša bašomi seemong seo se sa tekatekego.

Se se latela bopiletšo bjo ke bo dirilego ka go Polelo ya Maemo a Setšhaba ka la 14 Phupu 2014.

Re lebogiša Motlatšamopresidente le sehlopha sa gagwe ka go Lekgotla la Bosetšhaba la Tlhabollo ya Ekonomi le Bašomi (NEDLAC) ka ga katlego ye gomme re ba lakaletša mahlatse le mahlogonolo ka go mošomo wo o sa swanetšego go dirwa.

Magagešong,

Go iša ditirelo tša motheo go batho go tšwetše pele mo ngwageng wo o fetilego ge re tšwetša pele go fa batho ka moka bophelo bjo bokaone. Go fihla mo lebakeng le malapa ao a nyakilego go ba a dimilione tše šupa a tsenyeditšwe mohlagase gomme mo lebakeng le a na le mohlagase.

Go phethagatša mananeo a kago le a tlhokomelo a Eskom ka fao go atlegilego go thušitše gore go be le seemo sa go se tekateke le mafelelo a go wešwa ga mohlagase ka nepo ya go seketša mohlagase.

Mošomo o tšwela pele go netefatša gore go ba le tšhireletšego go enetši. Mekgwa ya mohlagase wa go dirišwa leswa e bopa karolo ye bohlokwa ya tlhakanyo ya baabi ba mohlagase, yeo le yona e akaretšago tšweletšo ya mohlagase go tšwa go gase, nyutleliara, mohlasedi a letšatši, phefo, meetse le malahla.

Mmušo o ikgafile go Lenaneo la Batšweletši bao ba Ikemego ba Mohlagase ka botlalo gomme o lebiša lenaneo le go methopo ye mengwe ya kabo ya mohlagse go akaretšwa ya malahla le gase, tlaleletšong go mohlagase wa go dirišwa leswa.

Eskom e tlo saena ditumelelano tšeo di šaletšego morago tša go reka mohlagase wa go dirišwa leswa go latela ditumelelano tša theko ya mohlagase go tšwa go baabi ba bangwe.

Mmušo o šoma ka maatla go netefatša gore go ba le kabo ya meetse a mantši ye e tshephagalago ka mafelong a mehutahuta a ka nageng ka nepo ya go thekga kgolo ya ekonomi mola ka go le lengwe o oketša phihlelelo ya meetse ka mebasepaleng ye e lego kotsing le ya dinagamaganeng.

Ka nepo ya go fediša ditahlegelo tša godimo tša meetse tšeo ka mebasepaleng ye mengwe di fetago tekano ye e beilwego maemong a bosetšhaba ao mo lebakeng le a lego go 37%; bafsa bao a hlokago mešomo bao ba ka bago ba 10 000 ba hlahlwa bjalo ka dipholampara, bašomi ba diatla bao ba nago le bokgoni le badiredi ba meetse. Bafsa ba bangwe ba tla thwalwa mo ngwageng wo go fihla go palomoka ya 15 000.

Re ipiletša go mebasepala go thekga lenaneo la Ntwa kgahlanong le go Dutla ga meetse.

Re tšwela pele go aga dikolo tša sebjalebjale gomme re fediša meago ya mabu le meago ye mengwe ye e sego maleba ka go diriša lesolo la kabo ya Mananeokgoparara ao a Akgofišwago a Kago ya Dikolo (ASIDI). Se se fa bana ba rena seriti.

Palomoka ya meago ye e sego maleba ye 173 e fedišitšwe go tloga ka 2011. Ka moka, dikolo tše diswa tše 895 bjale di aba seemo sa go ithuta seo se lego maleba go bana ba rena.
Ka go tšwetšopele ya Dipeeletšo, Mmušo o hlomile InvestSA, e lego Sehlongwa sa Dipeeletšo nageng ka bophara gomme o tla bula mafelo a ka diprofenseng ka KwaZulu-Natal, Gauteng le ka Kapa Bodikela.

Molaetša o tloga o kwagala gabotse go dikgoro tša mmušo tše di amegago. Ga se gwa swanela go ba le dititelego tšeo di sa nyakegego le mellwane ye e bewago ye e sa hlokagalego. Go thoma ka go aba dilaesentshe go fihla go di-visa, re swanetše go dira gore go be bonolo go dira kgwebo ka Afrika Borwa.

Magagešong

Mopresidente OR Tambo e be e le morutiši wa dipalo le mahlale. Ka go realo mmušo o tla bea pele dipalo le mahlale go feta le peleng mo ngwageng wo, e le ge re mo gopola.
Re hlohleletšwa ke dipoelo tša boditšhabatšhaba tšeo di sa tšwago go lokollwa tša meleko.

Dipoelo ka go Diphetogo tša Dinyakišišo tša Boditšhabatšhaba ka ga Dipalo le Mahlale le tša Mokgatlo wa Borwa le Bohlabela bja Afrika wa Tlhokomedišišo ya Boleng bja Thuto di laetša gore go šoma ga baithuti ba Afrika Borwa ka dithutong go a kaonafala.

Gareng ga dinaga tše di kgathago tema, Afrika Borwa e laeditše kaonafalo ye kgolo kudu ka dintlha tše 87 ka Dipalo le ka dintlha tše 90 ka Mahlale.

Se se tloga se re hlohleletša kudu ka ge re sa nyake gore bana ba rena ba šalele morago.

Peeletšo ya rena ka go mahlale le theknolotši e tliša dipoelo.

Ka ge Afrika Borwa, ka ge e thekgwa ke balekane ba seswai ba Afrika, e thopile phenkgišano ya go ba monggae wa theleskoupu ya Arei ya Sekwerekhilometara (SKA), kgatelopele ye bohlokwa e dirilwe go aga protšeke ye e kgolo ya tša mahlale le go hwetša dikholego tša yona.

Mmogo le protšeke ye e tlilego pele ga yona, e lego ya theleskoupu ya MeerKAT, protšeke ya theleskoupu ya SKA e tšwela pele go tsenya letsogo ga bohlokwa go tlhabollo ya ekonomi ya setšhaba ka Afrika Borwa.

Ka go šoma mmogo le ba intasteri, Kgoro ya Mahlale le Theknolotši e tsenya tirišong leanophethagatšo la theknolotši ka nageng. Se se netefaditše gore theleskoupu ya MeerKAT ya go ja R2 pilione e a agwa gomme yona e tla bontšha 75% ya diteng tša ka nageng.

Se se feleleditše ka tlhomo ya mešomo ka Kapa Leboa le go fapafapanya ekonomi ka go hloma mešomo ya bašomi ba diatla bao ba nago le bokgoni le mešomo ya bahlokomedi ba yona, le tšwetšopele ya mahlale bjalo ka mošomo wa boikgethelo.

Go mananeokgoparara a ditsela, SANRAL e thomile ka kgatho ya thulaganyo ya protšeke ya go ja R4.5 pilione ya go kaonafatša tsela ya bjale ya Moloto.

Tsela ya Moloto le seporo sa yona mo lebakeng le di a agwa ka nepo ya go netefatša polokego ya bašomiši ba tsela le gape go fediša dikotsi tše di fetšago maphelo a mantši.

Ka 2016, Afrika Borwa e saenne gape tumelelano ya tirišano le Rephabliki ya Batho ba China (PRC) ya go aga Seporo sa Ditimela sa Moloto. Ka 2014 re tsebagaditše semmušo mokgwa wa dipoelo tša Lesolo la Operation Phakisa Big Fast Results ka ekonoming ya lewatle, ka go maphelo, thuto le ka mafapheng a meepo. Maikemišetšo e be e le go hwetša diprotšeke tše mmalwa tše bohlokwa fao re ka kgonago go lokolla kgolo ka go tsenya NDP tirišong.

Diprotšeke ka moka di tšwela pele gabotse.

Lefapha la Mašole a ka Meetseng le lona le kgatha tema ka protšekeng ya Operation Phakisa ebile le beakanya go ba mohlokomedi wa karatšhe ya dikepe tša mmušo ka moka ka Simon’s Town, go akaretšwa go hlokomela le go lokiša dikepe tša mmušo, ka go diriša selekane seo se sa tšwago go hlongwa sa Mašole a ka Meetseng a Afrika Borwa, ARMSCOR le Denel.

Re bone gore boeti ke selo se bohlokwa seo se hlomago mešomo. Ka go realo re thabile ge palo ya baeti ba rena mo lebakeng la go tloga ka Pherekgong go fihla ka Dibatsela 2016 e hlatlogetše go dimilione tše senyane, e lego tlhatlogo ya go feta milione o tee go tloga ka 2015. Se se emetše kgolo ya 13% ka go gorogeng ga baeti ka mo nageng.

Mmušo o sepediša mananeo a phedišo ya bohloki ao a šomago gabotse a go swana le Lenaneo leo le Katološitšwego la Mešomo ya Setšhaba (EPWP). Godimo ga fao, dithušo tša ditšhelete tša mmušo bjale di fihlelela batho bao ba nyakilego go ba ba 17 milione, e lego kudukudu batšofadi le bana. Malapa a mantši a be a ka se kgone go ba le dijo ge nkabe e be e se ka thušo ya ditšhelete tša mmušo.

EPWP e rile go tloga ka 2014 ya hloma dibaka tša mešomo tša go feta tše dimilione tše pedi ka nepo ya go fihlelela nepišo ya dibaka tša mešomo tše dimilione tše tshela mafelelong a Hlakola 2019. Go dibaka tša mešomo tše di hlomilwego, ya go feta milione o tee e tšerwe ke bafsa.

Ka 2015/16, dibaka tša mešomo tša go feta dikete tše masometshelatee di ile tša hlongwa ka go diriša Mananeo a Tikologo a go swana le Re Šomela Meetse, Re Šomela Mafelo a go Tlala ka Meetse, Re Tima Mello le Re Šomela Phedišano ya Diphedi. Palo ya go feta 60% ya baholegi e bile bafsa.

Mmušo ka go dirišana le setšhaba o lwantšha bosenyi bja go swana le tšhomišobošaedi ya diokobatši le ditagi setšhabeng bjo bo hlakahlakanyago ditšhaba. Go tloga Soshanguve go fihla Rosettenville goba KwaMashu go fihla Cape Flats, ditšhaba di swere bothata ka lebaka la diokobatši.

Ka ntle le phethagatšo ya molao, kabo ya ditirelo tša kalafo le tša thibelo le yona e bohlokwa.

Kgoro ya Tlhabollo ya Leago e aga mafelo a maswa a kalafo ya setšhaba ka diprofenseng tšeo go se nago le mafelo a mohuta woo, ka Kapa Leboa, Leboa Bodikela, Limpopo, Foreisetata le ka Kapa Bohlabela.

Ka go šoma mmogo re tla šireletša bafsa ba rena go tšhomišo ya diokobatši.

Go merero ya maphelo, Inšorentshe ya Maphelo ya Bosetšhaba (NHI) ke protšeke ya rena ye bohlokwa kudu ye e ikemišeditšego go lebiša Afrika Borwa go Thušo ya tša Maphelo ka Kakaretšo.

NHI e tla tsenywa tirišong mo lebakeng la menwgaga ye 14 ka dikgato tše tharo.

Re mo kgabagareng ya kgato ya mathomo e lego kgato ya boitokišetšo, gomme yona e thomile ka 2012.

Magagešong

Re kwešetšwe bohloko kudu ke mahu a balwetši ba monagano ba bantši ka tsela ye ka Gauteng.

Balwetši ba monagano ke ba bangwe ba maloko a setšhaba bao ba lego kotsing kudu, bao ba hlokago tšhireletšo go mmušo ka bowona le go setšhaba ka bophara. Ke laetše Tona ya Maphelo go netefatša gore ditšhišinyo tša Maditsela wa Maphelo di phethagatšwa ka botlalo le ka lebelo ka ntle le go di kgetha.

Re amogela ditšhišinyo tša Maditsela wa Maphelo gore go na le tlhokego ya tšhoganetšo ya go lekodišiša leswa Molao wa Maphelo wa Bosetšhaba wa 2003 le Molao wa Bolwetši bja Monagano wa 2002 ka nepo ya gore maatla le mešomo ye mengwe e bušetšwe morago go Tona ya Maphelo ya Bosetšhaba.

Gape, re lebiša mahloko a rena go ba malapa ka moka le ba leloko ba bao ba hlokofetšego.

Mmušo o tla fa malapa a thekgo gore ba se lebane le bothata bjo ba nnoši. Tonakgolo ya Gauteng le Tona ya Maphelo ba šetše ba file netefaletšo ye.

Go dirilwe mošomo o montši kudu mo ngwageng wo o fetilego ka go tsenya tirišong Leano la Dintlha tše Senyane le mananeo a rena ka moka. Ditona di tla fa pego go tšwela pele ka ga mananeo a ge di hlagišwa polelo ya ditekanyetšo tša dikgoro.

Maloko a Hlomphegago,

Ke rata go bolela ka dilo tša rena tše di tlago pele mo ngwageng wo re o swerego.

Tokologo dipolotiking e noši ga se ya felela ka ntle le tokologo ekonoming.

Oliver Tambo o boletše ka fao a kwagalago ka ga nepo ye ka kopanong ya segopotšo ya Mokgatlo wa Makomonisi wa Afrika Borwa (SACP) ka London ka 1981.
O rile:
“Maikemišetšo a ntwa ya rena ka Afrika Borwa, ka ge a beilwe ka go Lengwalo la Tokologo, a akaretša tokologo ya ekonomi. Go tloga go sa kwešišege gore tokologo e be bohlokwa eupša e hloke poelo ya lehumo la naga go batho ka botlalo.

“Go dumelela bao ba swerego ekonomi ga bjale go tšwella ka dikgahlego tša bona gomme go se na seo se fetogago ke go godiša metheo ya kgatelelo le tšhomišobošaedi ye e dirilwego ke ba morafe wo itšego, gomme se ga se emele le ge e ka ba thoti ya tokologo.

“Ka fao ke setlabelo se bohlokwa sa leano la rena gore phenyo e swanetše go akaretša go feta temokrasi ya dipolotiki ye e tlwaelegilego; gomme lesolo la rena la tokollo ya setšhaba le swanetše go akaretša tokologo ye ekonomi.”

Naa re ra eng ka phetošo ya motheo ya ekonomi ya setšhaba?

Re ra phetošo ye bohlokwa ka go sebopego, ka ditshepdišong, dihlongweng le ka mekgweng ya go ba beng ba dithoto, bolaodi le taolo ya ekonomi ka go hola maAfrika Borwa ka moka, kudukudu bahloki, bao bontši bja bona e lego maAfrika le basadi, ka ge se se hlalošitšwe ke mokgatlo wo o bušago wo o beago melaotshepetšo ya mmušo wa temokrasi.

Ka ge re na le mengwaga ye 22 re le ka tokologong le ka temokrasing ya rena, bontši bja bathobaso ba sa hlokišitšwe ka ekonoming. Ga ba kgotsofatšwe ke dikholego tša ekonomi tšeo di tlišwago ke tokologo.

Sekgoba gareng ga letseno la magareng la ngwaga ka ngwaga la ka malapeng ao a etilwego pele ke Bathobaso le a bašweu ka bona se sa tšwela pele go ba se segolo ka fao go makatšago.

Malapa a ba bašweu a hwetša letseno le e ka bago makga a mahlano go feta la malapa a bathobaso, go ya ka Tirelo ya Dipalopalo ya Afrika Borwa (Stats SA).
Seemo sa mabapi le beng ba ekonomi le sona se swana le sa letseno la ka malapeng.

Ke fela 10% go dikhamphani tša godimo tše 100 ka go Johannesburg Stock Exchange (JSE) tše di lego tša maAfrika Borwa a Bathobaso, tšeo di atlegilego thwii, ka go diriša melawana ya maatlafatšo ya bathobaso, go ya ka Sekhwama sa Maatlafatšo sa Naga (NEF).

Lebelo la diphetošo ka mešomong, go tsenya tirišong ga melawana ya tirotokišo e nyakwa ke Molao wa Tekatekano Mešomong, le tšwela pele go nanya kudu.
Go ya ka tshedimošo ya 2015/16 ye e rometšwego go Khomišene ya Tekatekano Mešomong, kemedi ya bathobašweu maemo a godimo a bolaodi e fihlile go 72% mola kemedi ya Bathobaso yona e be e le go 10%.

Kemedi ya Bammala e go 4.5% gomme ya maIndia e go 8.7%.

Pego e tšwela pele go hlagiša gore bathobašweu ba maAfrika Borwa, kudukudu banna, ba fiwa mešomo ya maemo a godimo ge ba thwalwa mešomong, ge ba hlatlošwa le ge ba fiwa dibaka tša tlhahlo ge go bapetšwa le dihlopha tše dingwe.

Maemong a bong ka go maemo a bolaodi bja godingwana, banna a tšwela pele go ba ba bantši go 67.6% gomme basadi bona ba go 32.4%.

Seemo se sa go se lekane sa mekgwa ye e šomišwago go beng ba dithoto le ya boetapele e swanetše go phošollwa. Go ka se be le tšwelopele ya go ya go ile ka ekonoming efe goba efe ge e le gore bontši bja batho ga bo akaretšwe ka tsela ye. Ge ke be ke boledišana le borakgwebo, ba amogetše dilo tše tše bohlokwa tša diphetošo.

Lehono re thoma kgaolo ye mpsha ya phetošo ya motheo ya ekonomi ya setšhaba. Seo re se bolelago ke gore re swanetše go se bolele fela ka molomo, eupša re thome go tsenya mananeo tirišong.

Mmušo o tla raloka tema ka ekonoming go eta pele phetošo ye. Mabapi le se, Mmušo o tla šomiša kudu magato a togamaano ao a lego gona ka mmušong.

Se se akaretša go hlama melao, melawana, go aba dilaesentshe, go dira ditekanyetšo le go dira gore ditirelo di abe ke dikhamphani tše e sego tša mmušo gammogo le Melaotshepetšo ya Maatlafatšo ya Bathobaso ka Ekonoming ye e Akaretšago Bohle ka nepo ya go huetša maitshwaro ya lefapha la phraebete le go eta pele diphetošo.

Mmušo o šomiša R500 pilione ka ngwaga go reka dithoto le ditirelo. Godimo ga se ke ditekanyetšo tša go aga mananeokgoparara tša R900 pilione. Ditekanyetšo tšeo di swanetše go šomišwa go fihlelela phetošo ya ekonomi.

Bjalo ka mathomo, melaotshepetšo ye meswa ye e dirago gore e be kgapeletšo go borakonteraka ba bagolo go thwala 30% ya dikgwebo tša bathobaso e phethilwe gomme yona e tsentšwe ka gare ga kuranta ya mmušo ka la 20 Pherekgong.

Ka melaotshepetšo le mananeo a mohuta woo, mmušo o tla kgona go šomiša maatla a go reka a mmušo go maatlafatša dikgwebopotlana, dikgwebo tša dinagamagaeng le tša makheišeneng, tša dihlongwa tše di hlaotšwego le go tšwetša pele tlhabollo ya diintasteri tša ka nageng.

Ditlhohlo tše pedi tše bohlokwa tše re lebanego le tšona ke maemo a godimo a go tlala ga ditiragalo tša ekonomi lefelong le tee gammogo le go kwanela ditheko le dikhamphani tšeo di išago ditheko godimo ka nepo ya go šitiša dikgwebo tše dingwe go kgatha tema, e lego seo se ntšhago dikgwebopotlana go kgatha tema le go šitiša gore bafsa bao ba hlomago dikgwebo le bahlomi ba diintasteri ba bathobaso ba se kgone go kgatha tema ka ekonoming.

Balaodi ba tša phadišano ba dirile mošomo o mobotse go utolla dikhamphani tšeo di išago ditheko godimo ka nepo ya go šitiša dikgwebo tše dingwe le go ba otla ge ba tshela molao.
Mo ngwageng wo o fetilego ke saenne tlhagišo ya go dira gore go iša ditheko godimo ka nepo ya go šitiša dikgwebo tše dingwe go kgatha tema bjalo ka bosenyi go ba molao gomme wona o thomile go šoma ka la 1 Mopitlo.

Molao wo o bolela gore bao ba dirago bosenyi bjo ba romelwe kgolegong go fihla ka mengwaga ye 10.

Bjale re oketša maano a rena go šomana le tlhohlo ye nngwe, e lego ya ditiragalo tša ekonomi lefelong le tee, fao e lego gore dihlophana tše nnyane di laola bontši bja mebaraka.
Mo ngwageng wo, Kgoro ya Tlhabollo ya Ekonomi e tla tliša melao ka Kabineteng yeo e tlago nyaka go fetoša Molao wa Phadišano, 1998 (Molao wa bo 89 wa 1998).

E tla re gareng ga tše dingwe ya rarolla tlhokego ya go ba le ekonomi ye e akaretšago bohle le go dira gore dithoto le taolo ya tšona di se hlwe di le tša batho ba mmalwa fela kudu ka ge re bona ka mafapheng a mantši. Go tloga fao re tlo ala melao ye gore palamente e e amogele.

Ka tsela ye, re nyaka go bulela bakgathatema ba baswa ekonomi, re fe maAfrika Borwa a bathobaso dibaka ka ekonoming le go thuša go dira gore ekonomi e fetoge kudu, e be le phadišano le go akaretša bohle. Ye ke nepo ya rena ya phetošo ya motheo ya ekonomi ya setšhaba.
Magagešong,
Mmušo o kgatha tema ka mafolofolo ka lefapheng la dintlo, ka ge o abile dintlo tša go feta tše dimilione tše nne go tloga ka 1994.

Lefapha le ka mo nageng ya rena le na le boleng R7 trilione, gomme lefapha leo le thušwago ka mašeleng lona le na le boleng bja R1.5 trilione.

Le ge go le bjale, dipersente tša ka fase ga 5% tša lefapha le ke la bathobaso ebile le laolwa kudukudu ke maAfrika. Sethalwa sa Molaokakanywa wa Bašomi ba Thekišo ya Dintlo se tla phatlalatšwa ke Kgoro ya Madulo a Batho gore setšhaba se dire ditshwaotshwao ka ga sona ka nepo ya go hloma lefapha leo le akaretšago le go emela bohle, re lebile go phetošo ya motheo ya ekonomi ya setšhaba.

Gareng ga dilo tše bohlokwa tše di tlago pele mo ngwageng wo, Mmušo o tla rarolla dititelego tše di oketšegago le ditšhalelomorago ka go ngwadišeng le go aba mangwalo a go laetša gore batho ke beng ba dintlo go baholegi ba diprotšeke tša dintlo tšeo di thušwago ka mašeleng ke sapsiti ya setšhaba.

Magagešong,

Re bušeletša gore phetošo ya motheo ya ekonomi ya setšhaba e ra go fetiša go rekiša dišere.

Re rata go bona bathobaso ba kgathatema thwii ka dikgwebong, ba na le difeme. Go hlongwa ga lenaneo la bahlomi ba diintasteri tša Bathobaso go bohlokwa.

Lenaneo le le thekgile bahlomi ba dikgwebo ba go feta ba 22 go tloga mola le hlongwago.

Mmušo o na le dibaka tše dingwe ka diprotšekeng tše dingwe tša tlhokomelo ya Kgoro ya Mešomo ya Setšhaba.

Kgoro e tla beeletša tšhelete ye e ka bago R100 milione mo ngwageng wo go mananeo a bohlokwa a letlotlo le a tlhokomelo go dira gore maemakepe a sepedišwe ka sebjalebjale.

Gape ba tla tšwela pele go tšweletša letseno go tšwa ka go hirišeng ga maemakepe a mmušo le dintlo tša lebopong la lewatle, gomme se se tla hola di-SMME tša bathobaso.

Mmušo gape o tla tšwela pele go hloma melawana ye e nyakago go katološa go kgatha tema ga bathobaso le di-SMME, go akaretšwa tšeo di lego tša basadi le tša bafsa, ka lefapheng la Ditheknolotši tša Tshedimošo le Dikgokagano (ICT).
Re holofetša bafsa gore go fokotšwa ga theko ya datha go bohlokwa kudu ka go melawana le ka go maano a rena.

Magagešong,

Meepo e dutše e le motheo wa ekonomi ya rena le bjalo ka lefapha leo le hwetšago letseno ka go neelano ya ditšhelete tša ka ntle.

Re amogela go boela sekeng ga ditheko tša ditšweletšwa gomme se se feleleditše ka go hlatloga ga tšweletšo ya meepo. Se ke seka se sekaone ka mo intastering ye.
Lengwalo la Tumelelano ka ga Meepo le a lekodišišwa mo lebakeng le. Lengwalo le le nyaka go dumelela tokelo ya naga ye e amogelegilego maemong a boditšhabatšhaba ya gore mmušo o phethagatše boipušo go methopo ka moka ya diminerale le ya phetroliamo ka Repabliking.

Gape le ikemišeditše go thuša naga gore e fediše gore intasteri ya meepo e be ya mohlobo wo itšego. Se se tla thuša go netefatša gore intasteri ye e tšwele pele go ya go ile.
Re holofela gore dipoledišano gareng ga mmušo le kgwebo ka ga Lengwalo le e tla tliša dipoelo tše kaone gore tsheepdišo ye e phethwe.

Re tla tšwela pele go dira gore mmušo o kgathe tema thwii ka meepong. Molaokakanywa ka ga Khamphani ya Meepo ya Afrika Borwa o tla hlagišwa ka Kabineteng le ka Palamenteng mo ngwageng wo.

Molaokakanywaphetošwa wa Tlhabollo ya Methopo ya Diminerale le Phetroliamo o bušeditšwe morago ka Palamenteng gore merero ye e amanago le go rerišana le setšhaba yeo e dirilwego ke makgotlatheramelao a diprofense e rarollwe.

Re holofela gore o tla šongwa le go bušetšwa morago gore o phethwe ka ntle le titelego ye kgolo ka nepo ya gore dingongorego tše di amanago le go hloka kgonthe ga dikgwebo go kgone go rarollwa.

Mmušo o tšwela pele go šoma le bakgathatema ba bangwe go fediša meepo ye e sego molaong ka nepo ya go phološa maphelo le go thibela go rekišwa ga dimetale tše bohlokwa le ditaamane ka fao go sego molaong.

Re tšwela pele gape go bea kgatelelo ye kgolo go maphelo le go polokego ya bašomi ba meepong e lego selo se bohlokwa kudu seo se ka dirago gore lefapha la meepo le šome go ya go ile. Ka go šoma le dikhamphani tša meepo re ka netefatša gore maphelo a šireletšegile ka dinako ka moka.

Kotsi ya masetlapelo ye e hlagilego ka Lily Mine ka ntle ga Mpumalanga pejaneng ka 2015 ke ya mathomo ya mohuta wa yona yeo re kilego ra itemogela yona go tloga mola re hwetšago temokrasi.

Malapa a ka bohlokong le ka kgakanegong ye kgolo.

Magagešong,

Go tla ba boima ge e le gore go ka se kgonege go fihlelela poelano ya makgonthe go fihla ge bothata bja naga bo rarollwa.

Ke fela dihekthara tše dimilione tše seswai tša naga ye e ka lengwago tšeo di fetišeditšwego go bathobaso, e lego fela 9.8% ya dihekthara tše 82 milione tša naga ye e ka lengwago ka Afrika Borwa.

Gape go bile le go phuhlama ga 19% ka malapeng ao a kgathago tema ka boleming go tloga go malapa a 2.9 milione ka 2011 go fihla go a 2.3 milione ka 2016.

Re boletše ka ga maikemišetšo a rena a go šomiša Molao wa Kamogo ya Naga, 1975 (Molao wa bo 63 wa 1975) ka nepo ya go phethagatša merero ya peakanyoleswa ya naga le kaboleswa ya naga, go latela Molaotheo.

Bjale ke tšere sephetho sa go bušetša morago Molaokakanywa wo ka Palamenteng gore ba o lebeledišiše leswa ka ge Molaokakanywa wo o ka se amogelwe ke ditsibi tša merero ya molaotheo. Se ke ka lebaka la go kgatha tema gwa setšhaba fao go sego gwa lekana nakong ya ge o šongwa.

Re holofela gore Palamente e tla kgona go šoma ka lebelo go fihlelela dinyakwa gore molao wo o phethwe ka nepo ya go phethagatša diphetogo.

Go bula leswa dikgopelo tša go bušetšwa naga go sa emišitšwe ka gobane Molaophetošwa wa Pušetšo ya Ditokelo tša Naga wa 2014, (Molao wa bo 15 wa 2014) o begilwe bjalo ka woo o sa šomego ke Kgorotsheko ya Molaotheo.

Kgorotsheko ya Molaotheo e hweditše gore tshepedišo ya ditherišano le setšhaba yeo e bego e sepedišwa ke Lekgotla la Diprofense la Bosetšhaba le Makgotlatheramelao a mangwe, ga se ya fihlelela maemo ao a beilwego ka gare ga Molaotheo.

Ge re eya pele, mmušo o tla tšwela pele go tsenya tirišong mananeo a mangwe a go swana le lenaneo la Maatlafatšo ya Ditokelo tša Kamego, leo gape le bitšwago lenaneo la 50-50.
Ka mo lenaneong le, bašomi ba dipolaseng ba šome mmogo go ba sehlongwa sa semolao gomme mmogo le mong wa polasa ba hlome khamphani ye mpsha gomme bašomi le mong wa polasa ba be beng ba polasa yeo gotee.

Go fihla mo lebakeng le ditšhišinyo tše 13 di šetše di dumeletšwe gomme tšona di hola malapa a 921 ao a dulago dipolaseng ka boleng bja R631 milione. Re lebogiša balemi le bašomi ba dipolaseng ka boithomelo bjo.

Se bohlokwa ke gore re ipiletša go bao ba kgopelago go bušetšwa naga go amogela naga sebakeng sa tefelo ya tšhelete. Tekano ya dikgopelo tša go bušetšwa naga tše di fetago 90% di phethilwe ka go lefela bakgopedi tšhelete gomme se ga se thuše tshepedišo ye le gatee. Se se hlohleletša go amogwa naga.

Se gape se phaela thoko maatlafatšo ya ekonomi.
Mmušo o ikgafile go thekga balemipotlana ba bathobaso.

Ke amogetše memorantamo wo o tšwago go Mokgatlo wa Balemi ba Bathobaso ba Afrika Borwa wo o bolelago gore ngwaga wa 2017 o swanetše go ba ngwaga wa go dira gore balemipotlana ba bathobaso ba kgathe tema ka dikgwebong tša bolemi.

Ka nnete, Mmušo o tla phethagatša lenaneo la thekgo ya go dira gore bolemi e be bja kgwebo go balemipotlana ba bathobaso ba 450.

Re hlohleletša basadi ba bantši go nagana ka go tsenela tša bolemi. Lehono ke na le moeng yo a kgethegilego, Molemi wa Mosadi wa Ngwaga wa 2016, Mohumagadi Vanecia Janse go tšwa ka masepaleng wa Koukamma ka Kapa Bohlabela.

Magagešong,

Balemi ba rena ba bile le nako ye boima mo ngwageng wo o fetilego ka lebaka la komelelo.

Go fihla mo lebakeng le, tekano ye e akanywago ya R2.5 pilione e abilwe ka nepo ya go aba dijo tša diruiwa, mananeokgoparara a meetse, go bora meetse, go aga le go tsošološa dipetse, dithekišo tša diruiwa fantising le ditsenogare tše dingwe.

Godimo ga fao, Koporasetlhabollo ya Diintasteri (IDC) le Panka ya Lefase di abile tšhelete ye e ka bago R500 milione go balemi bao ba lego kotsing ka nepo ya gore ba sepediše dikoloto tša bona gabotse le go ba thekga ka dikadimo tšeo ba tlago di lefa go ya ka fao ba ka kgonago.

Magagešong,

Mopresidente OR Tambo e bile motšwetšapele wa ditokelo tša basadi.

Re tla tšwela pele go tsenya tirišong maatlafatšo ya basadi ka mananeong a mmušo ka moka.

Mmušo o tla tšwela pele go dira gore phihlelelo ya basadi go dibaka tša ka ekonoming e tle pele, le kudukudu, go thuša dikgwebo ka ditšhelete le go ba fa dikoloto tša go amana le dikgwebo.

Ye ke tokolgo yeo bagaleadi ba ntwa ya tokologo ba go swana le mohu Dora Tamana wa Gugulethu mo Motsekapa ba e lwetšego. Ke thabile ge re na le morwa wa gagwe Mongezi Tamana bjalo ka moeng lehono.

Magagešong,

Ka Manthole 2015 baithuti ba diyunibesithi ba ile ba tšweletša dingongorego tša bona mabapi le tefelo ya godimo ya thuto.

Ba ile ba bolela ba nepile gore sekoloto seo se kokotlelago le ditefelo tša thuto tšeo di hlatlogago ka lebelo di dira gore go be boima le go feta go bao ba tšwago malapeng ao a hlokago go tsena le go ba ka tshepedišong ya thuto go fihla ba fetša dithuto tša bona.

Ke ka lebaka le ge baithuti ba diyunibesithi ba tšweletša dingongorego tše di kwagalago mabapi le go se dumelelwe ba ingwadiša ka diyunibesithing, mmušo wa rena wo o kgathalago o ile wa fetola ka maleba ka go tšea boikarabelo bja go lefa tlhatlošo ya ditefelo tša ditšhelete tša thuto ka ngwageng wa dithuto wa 2016.

Mmušo gape o lefile sekoloto ka moka seo se bego se kolotwa ke baithuti bao ba bego ba thušwa ke Setlamo sa Bosetšhaba sa Thušo ya Baithuti ka Ditšhelete tša Thuto (NSFAS) gomme wa oketša ka go thuša palo ya godimo ya baithuti go feta le peleng.

Ka nako ya go hlagiša Polelo ya Melawana ya Ditekanyetšo tša Lebaka la Magareng (MTSF) tša 2016, mmušo wa rena o tsebagaditše magato a tlaleletšo ao a ikemišeditšego go dira gore thuto ya godingwana e fihlelelwe ke baithuti ba bantši go tšwa malapeng a bao ba šomago.

Mmušo o abile ditšhelete go netefatša gore ga go moithuti yo letseno la ka gabo leo le kopantšwego le fihlago go R600 000 ka ngwaga a tlago lebana le tlhatlošo ya ditšhelete tša thuto ka diyunibesithing le ka dikholetšheng tša TVET ka ngwaga wa 2017.

Baithuti ka moka bao ba nago le maswanedi a go hwetša thušo ya ditšhelete go NSFAS gomme a amogetšwe ka yunibesithing le ka dikholetšheng tša TVET ba tla thušwa ka ditšhelete.

Sekoloto sa yunibesithi sa baithuti bao ba nago le maswanedi a go hwetša thušo go tšwa go NSFAS ka mengwageng ya dithuto ya 2013, 2014 le wa 2015 se rarollotšwe. Ka moka, mmušo o beile pele leswa R32 pilione ka metheong ya mmušo go thekga thuto ya godimo.

Re netefatša gore baithuti ba rena bao ba nago le maswanedi ba kgona go ithuta ka ntle le go tšhoga gore dikoloto tša bona tša nako ye e fetilego di tla ba thibela go fetša dithuto tša bona.
Ka mengwageng ye e šetšego ya pušo ye, melaotshepetšo ya rena e tla araba dingongorego tšeo di latelago thwii tšeo baithuti ba di beilego tafoleng ebile ba sa dikadike:
Sa mathomo, baithuti ba laeditše dingongorego tša bona gore mollwane wa NSFAS wa R122 000 o fase kudu. Re tla swanelwa ke go lebeledišiša taba ye ka nepo ya go hlatloša mollwane wo ka dikgato mo lebakeng leo le tlago.

Sa bobedi, baithuti ba boletše gore tshenyegelo ka botlalo ya dithuto ka diyunibesithing tše dingwe e godimo go feta thekgo yeo NSFAS e e abago.

Ka lebaka la se, baithuti ba NSFAS bao ba ithutago ka diyunibesithing tše dingwe tšeo di bitšago ditefelo tša godimo ba feletša ba eba le sekoloto. Ditshepedišo tšeo di hlomilwego ke mmušo wa rena di šetše di hlokometše bothata bjo.

Maloko a Hlomphegago le maAfrika Borwa a Rategago, baithuti le batswadi ba bona ba swanetše go kwešiša gore dinyakwa tša ditirelo tša go swana le meetse, kelelatšhila, dikolo tša thuto ya digotlane (ECD) le dinamelwa tša bohle tše kaone le tšona di swanetše go rarollwa, gotee le phihlelelo go thuto le tlhahlo ya godingwana.

Eupša boikgafo bja rena bja go hwetša ditharollo tša go ya go ile go thekga moputso wa setšhaba ka kakaretšo, le thuto, kudukudu, ke bjo bogolo kudu.

Ge tshepedišo ye re e thomišitšego e le kgauswi, go swana le Khomišene ya Heher, Sehlophatšhomo sa Ditona, ditherišano ka kakaretšo le baithuti, baetapele ba diyunibesithi le ba dikholetšhe tša Thuto le Tlhahlo ya Mošomo wa Sethekniki le wa Diatla (TVET) le setšhaba, re tla hwetša methopo ya go fa tlhagišo ya melaotshepetšo ya rena.

Ke laletša bakgathatema ka moka go kgatha tema ka ditshepedišong tšeo re lego gare ga tšona gore go se be le maikutlo ao a sa theeletšwego.

Ga go kgopolo ye kaone yeo e ka se akaretšwego. Ka pela ge fela dikarolo ka bophara tša setšhaba di dumelelana ka ga seo re swanetšego go se dira, mmušo wa rena o tla tšea dikgato tša go bea methopo leswa go e tsenya tirišong ka dikgato.

A re boledišaneng gore re tsebe dinyakwa tšeo di hlohlago kudu, gomme re abeng methopo ya rena ye e sego ye mentši go ya ka fao go swanetšego. A re ageng boitshepo bja rena gomme re gateleng pele ka moya wa setee.

Magagešong,

Ntwa kgahlanong le bosenyi ke selo seo se tlago pele kudu. Maphodisa a tla oketša go bonagala ga maphodisa ditlhapetšong, ba agelela go mekgwa ye e atlegilego ya go romela maphodisa mafelong a itšego yeo e ilego ya šomišwa ka nakong ya Lesolo la Sehla sa Matswalo a Morena seo se Bolokegilego.

Ba tla šomiša gape bokgoni bjo bongwe bjo bo kgethegilego, bja go swana le Dihlopha tša Togamaano tša go Arabela Bosenyi le Makala a Bosetšhaba a Tsenogare Bosenying, go thuša ka go rarolla bosenyi ka mafelong ao a nago le bosenyi bja godimo.

Re amogetše molaetša go tšwa Soshanguve bekeng ye e fetilego wa gore bosenyi bo hlatlogile ka Block L le gore go tšeela difatanaga ka kgang le bohlakodi di godimo. Ke ditšhaba tša go swana le tše tšeo di swanetšego go bopa dikamano tše tiilego le maphodisa go netefatša gore basenyi ga ba iphepe ka setšhaba.

Magato a mangwe a go lwantšha bosenyi maemong a bosetšhaba ke go hloma Makala ao a Kgethegilego, ao a lebeletšego kudu bosenyi bja go amana le diokobatši, dikgaruru tša dithekising le bja go diriša dithunya le tšhomišo ye e maatlafaditšwego ya didirišwa tša go fatišiša bosenyi tša go swana le ditlhahli tša forensiki.

Maphodisa gape a tla maatlafatša tšhomišo ya Tshedimošo ye e bolokilwego ya DNA ka go tsebeng ga bagononelwa.

Re ipiletša go setšhaba go šoma le maphodisa go netefatša gore ditšhaba di bolokegile.

Magagaešong

Re amogela go theoga ga ditiragalo tša go bolaya Ditšhukudu ka nepo ya go tšea manaka a tšona go tloga ka Diphalane 2015 e lego la mathomo mo mengwageng ye lesome.

Se ke ka lebaka la masolo a mohlakanelwa ao a maatlafaditšwego ao a dirilwego ke ditheo tša phethagatšo ya molao.
Magagešong,
Ye nngwe ya maano a go lwantšha bosenyi ke go netefatša gore bao ba lokollotšwego kgolegong ga ba dire bosenyi gape.

Kgoro ya Ditirelo tša Tshokollo ya Bagolegwa e tšwela pele go šoma kudu go fetoša dikgolego go ba mafelo a tshokollo ya bagolegwa ka go diriša ditirelo tša mehutahuta. Ka lebaka la se, maemo a go obamela diparole le maemo a ditebalelo a kaonafetše go fihlelela palo ye e sego ya ka ya bonwa peleng ya 98%.

Naga e bile gape le kgatelopele ye kaone go fokotšeng ga palo ya bana ka mafelong a tshokollo.

Magagešong,

Tšwetšopele ya phihlelelo ya toka e filwe mohola wo o okeditšwego mo ngwageng wo o fetilego ge Karolo ya Kgorotshekokgolo ka Limpopo e bulwa ka Dibatsela.

Kgorotshekokgolo ya Mpumalanga e tla phethwa mo ngwageng wo wa ditšhelete. Go šoma ga dikgorotshekokgolo tše tše pedi go ra gore bjale re fihleletše nepo ya gore go be le Kgorotshekokgolo ka profenseng ye nngwe le ye nngwe ya naga.

Magagešong,

Ntwa kgahlanong le bomenetša e tšwela pele. Ka gare ga Bolaodi bja Bosekiši bja Setšhaba (NPA), Lekala la Go Amoga Dithoto le phethile melato ye 389 yeo e nago le boleng bja R349 milione.

Ba hweditše ditaelo tša go tswalela dipanka tša bao ba dirago bomenetša tše 326 tša boleng bja R779 milione.

Palomoka ya R13 milione e hweditšwe ka melatong yeo bahlankedi ba mmušo ba ilego ba amega ka bomenetšeng le ka go melato ye mengwe ye e amanago le bjona mo ngwageng wo o fetilego.

Magagešong,

Oliver Tambo o ile a tšweletša melaotshepetšo ya naga ye mabapi le dikamano le dinaga tša ka ntle e sa le kgale ka ngwaga wa 1977 ge e be a bolela ka Khonkreseng ya mathomo ya mokgatlo wo o bušago wa Angola e lego MPLA a re:
“Re nyaka go dula ka khutšo le baagišani ba rena le batho ba lefase ka maemong a tekatekano, tlhomphano le menyetla ye e swanago”.

Afrika Borwa e hlomphegile go ba modulasetulo wa Mokgatlo wa Dinagatlhabollo tša Borwa bja Afrika (SADC) go thoma ka Phato 2017. Re tla šomiša sebaka se sa rena sa bodulasetulo go akgofiša go tsenywa tirišong ga Leano la Diintasteri la SADC.
Re akgofiša kopanyo ya lenaneo le ka go tsenya tirišong SADC-COMESA ye e hlalošago Lefelo la Kgwebišano ye e Lokologilego la Dinaga tša Bohlabela bja Afrika.

Re tla tšwela pele go kgatha tema ka masolong a rena a poelanyo, ka masolong a go tliša khutšo, le ka maitapišong a go tliša khutšo ka Lesotho, Democratic Republic of Congo, Burundi, Mozambique, South Sudan, Somalia le Libya. Lebotho la Mašole a Bosetšhaba la Afrika Borwa (SANDF) le emetše naga gabotse ka masolong a go tliša khutšo.

Godimo ga fao, kgwebišano le badirišani le rena ba setlwaedi ka dinageng tša bodikela e sa le selo se bohlokwa ka ekonoming ya rena.

Re tla tšwela pele go dirišana le United States le go šoma mmogo ka mererong ye re nago le kgahlego ka moka go yona ya go swana le go tsošološa leswa AGOA ka botlalo.
Re bona kamano ya rena le China e le bohlokwa. China ke ye nngwe ya balekane ba Afrika Borwa ba bohlokwa kudu le ba togamaano. Re bona China bjalo ka Mmušo o nnoši le Bolaodi bjo bo emetšego China' ka moka.

Afrika Borwa e bušeletša gape maemo a yona le boikgafo bja yona go 'Šomišana le Naga ya China bjaloka Moetapele wo Tee wa Dinaga tša China' gomme re bona Taiwan bjalo ka karolo ye bohlokwa yeo e lego kgaolo ya China.

Maemong a kamano ya ka khonthinenteng, Leano la Mohlakanelwa la Afrika le Yunione ya Yuropa (EU) di tšwela pele go ba kokwane ye bohlokwa ya lebaka le letelele ka nepo ya gore go be le tšhomišano ye e tšwelago pele.

Ditumelelano tša Selekane sa tša Ekonomi le EU di thomile go šoma ka Lewedi 2016 go realo e le go fa Afrika Borwa dibaka tša gore ditšweletšwa tša yona di fihlelele mebaraka ye meswa.
Ditšweletšwa tšeo di nyakilego go ba ka moka tša Afrika Borwa, tše di ka bago 99% di tla ba le phihlelelo ya mebaraka ye e beilwego pele ka go EU.

Tekano ya 96% ya ditšweletšwa e tla tsena ka mmarakeng wa EU ka ntle le go lefišwa metšhelo ya dithoto goba tša lebana le mellwane ya bontši bja tšona.

Tumelelano ya Kgwebišano ye e Tlago Pele ya Mercosur ya Seboka sa Metšhelo sa Dinaga tša Borwa bja Afrika le yona e tsentšwe tirišong, gomme yona e dira gore go be le phihlelelo ye e ratwago go ditefišo tša go feta lekgolo le tee. Ye ke tumelelano ye e tšwetšago pele kgwebišano ya Borwa le Borwa.

Dilekane tva rena tša tirišano le dilete tše dingwe di tliša dikholego. Pankatlhabollo ye Mpsha ya BRICS e bile le kgatelopele ye e fago mafolofolo.

Re amogela sephetho seo se tšerwego ke Dihlogo tša Dinaga tša Goa BRICS le tša mebušo go hloma Setheo sa Kelo ya Ekonomi sa BRICS gore re kgone go thušana go sekaseka maano a rena a ekonomi.

Re thabišwa gape ke ditumelelano tšeo di tsenetšwego le balekane ba BRICS ka lefapheng la temo. Re tla tsenya tirišong ditumelelano ka ga thomelontle ya diphalese, dimenko le nama ya kolobe go leba ka India.

 Re tla romela gape ditone tše dikete tše masomepedi tša nama ya kgomo ka China ka ngwaga mo lebakeng la mengwaga ye 10.

Re tla tšwla pele go tšwela pele ka dipeakanyoleswa tša tshepedišo ya boditšhabatšhaba ka gobane kopanyo ya mo lebakeng le e šitiša bokgoni bja go dinaga tše di hlabologago go tšwela pele go tsenya letsogo le go holega kudu.

Ngwaga wo ke segopotšo sa ngwaga wa bo 50 wa go tsena ga Israele ka Palestine.

Go katološa ga mellwane ya Israele go šitiša masolo a lefaseng ka bophara ao a ikemišeditšego go fihlelela tharollo ya dinaga tše pedi le tumelelano ye e tšerwego ka Oslo. Rre rata go bušeletša thekgo ya rena ka maikemišetšong a go lokolla naga ya Palestina.

Go swana le se, re holofela gore go amogelwa leswa ga Morocco ka go AU go swanetše go šoma bjalo ka sehlohleletši sa go rarolla bothata bja ka Sahara Bodikela.

E re ke tlaleletšeng ka gore Afrika Borwa e tla šomiša Letšatši la Boitlhamo bja Mabotho a Mašole ka la 21 Dibokwane, 2017, go keteka Ngwagakgolo wa nwelela ga masetlapelo ga sekepe sa SS Mendi seo go sona go hlokofetšego mašole a 646 ka 1917.

Magagešong

Molaotheo o fa maAfrika Borwa ka moka ditokelo le seriti tše di swanago. Mokgatlo wa Dinagakopano o begile gore la 13 Phupu bjalo ka Letšatši la Boditšhabatšhaba la Temošo ka ga Boalbino.

Re swanetše go šomiša letšatši le go tliša temošo le go fediša kgethologanyo goba go kweša bohloko fao magagaborena ao a nago le boalbino a lebanego le tšona ka mafelong a mangwe.

Re gatelela gape gore batho bao ba nago le boalbino le bona ke batho go swana le batho ba bangwe. Maitshwaro a tlaišo kgahlanong le bona a swanetše go emišwa.  Ditumelwana tše di šaetšegilego ka ga boalbino le tšona di swanetše go fela.

Ke thabile go tsebagatša Mohumagadi Nomasonto Mazibuko molaodiphethiši wa Lekgotla la Boalbino la Afrika Borwa, e lego yo mongwe wa baeng ba ka bao ba kgethegilego.

Lekala la dipapadi le lahlegetšwe ke yo mongwe wa barwa ba lona wa mmamoratwa, e lego Joost van der Westhuizen pejaneng mo bekeng ye. Intasteri ya mmino e lahlegetšwe ke baopedi ba go tuma ba mmino wa sedumedi mo nakong ye e sa tšwago go feta e lego Sifiso Ncwane le Lundi Tyamarha gammogo le rammino wa maskandi, Nganeziyamfisa.

Re lebiša mahloko a rena ka ga tahlegelo ya batho ba ba go tuma bao ba tsentšego letsogo ka dipapading le ka bokgabong bja naga ya rena.
Magagešong,

A re beng ngatana e tee ge re tšwetša pele phetošo ya motheo ya ekonomi ya setšhaba go hola naga ya rena.

Ka mantšu a Mopresidente Tambo;

“Ka go šoma mmogo bjalo ka maAfrika Borwa, re na le maatla a go fetoša naga ye go ba naga ya lehumo la bohle, fao tlhobaboroko ya kgethologanyo e tla no bago segopotšo seo se hwelelago sa lebaka leo le fetilego“.

Ke leboga kudu ge le mphile sebaka se.
 

Share this page

Similar categories to explore